Pestro novembrsko koncertno dogajanje je popestril tudi obisk hrvaške skupine Parni Valjak. Skupina rada in pogosto koncertira v naši državi. Kar nekajkrat so se člani skupine pri nas znašli že v velikih arenah, tokrat pa so se odločili za intimnejši nastop v Cvetličarni, ki so jo tudi napolnili do zadnjega kotička.
Skupina Parni Valjak deluje že od leta 1975 in bo tako naslednje leto zabeležila 40-letnico od začetka delovanja. V tem času je postava doživela nekaj sprememb, prav tako so leta 2005 za 4 leta prekinili z delovanjem, a so se leta 2009 ponovno združili. Od združitve so izdali 2 studijska albuma in s tem dokončno potrdili povratek med aktivne glasbenike, ki se ne bodo vlekli naprej samo na podlagi stare slave. Do sedaj so prejeli skupaj 15 hrvaških najuglednejših glasbenih nagrad Porin, pobirali pa so tudi druge nagrade. V skoraj 40 letih so izdali 18 studijskih albumov ter 5 albumov s koncertnimi posnetki v živo. V vseh letih delovanja so koncertirali po celi naši bivši državi pa tudi drugod po Evropi in celo čez lužo. Nekaj dni nazaj so razprodali tudi koncerta na Dunaju in v Zagrebu, zato napis »razprodano« na blagajni Cvetličarne ni presenetil.
Cvetličarna je svoje duri odprla šele nekaj minut pred deveto uro zvečer. Takrat se je po parkirišču že vila dolga kolona oboževalcev. Ko se je celotna gmota ljudi nagnetla v klub, so posamezniki že zavzemali svoje položaje tik pod odrom. A minila je debela ura, preden so se stvari na odru začele premikati. No, ja, pred tem smo lahko opazovali na odru kar nekaj članov tehnične ekipe, ki so preverjali delovanje instrumentov in elektronike. Seveda Parni Valjak ničesar niso prepustili naključju, le redko si privoščijo kakšne napake, zato je tudi pregled na odru trajal kar nekaj časa. A končno je nekaj minut po deseti uri na oder stopil Aleš Uranjek (Coverlover, ex. Šank Rock), in napovedal nastop hrvaških velikanov. Nekaj trenutkov zatem so drug za drugim na oder prikorakali člani zasedbe. Že tako natlačeno pododrje se je še nekoliko zgostilo, saj se je nekaj zamudnikov poskušali prebiti bližje odru. Legende na dru pa so med tem že začele s prvo pesmijo Nema predaje iz njihovega zadnjega albuma. Nekateri najbolj strastni oboževalci so se naučili pripevati tudi novejše pesmi, a pravi vokalni bum iz publike je sledil pri igranju starejših hitov, predvsem tistih iz megauspešnega live albuma Bez struje. Nadalje so se tako zvrstile Ljubavna, Zastave, Gledam je dok spava, ponarodela Jesen u meni... Čudovito je bilo slišati navdušenje občinstva po vsaki zapeti skladbi, tako da sploh niso presenetile besede kitarista Husa, ki je povedal, da bi takšno publiko vzeli s seboj na vsak koncert, kajti na trenutke tudi sami sebe na odru ne slišijo. Publika je bila res glasna, kar pa se za razprodan klub tudi spodobi.
Aki med skladbami ni pretirano veliko govoril, zato je koncert hitro tekel dalje. Vsi instrumentalisti so rutinirano, a vendarle z veliko mero čutnosti ustvarjali zvočne harmonije, ki so se odbijale od sten Cvetličarne naravnost v živčne končiče v ušesih, le-ti pa so harmonično sozvočje ponesli v možgane, kjer se je zgodila prava glasbena vznesenost. Sredi tega doživetja je za glavni vokal stopila Tina Kresnik in skupaj z Akijem sta zapela Dok je tebe - seveda ob bučni pomoči publike. Za vrnitev v realnost so zaigrali novejšo skladbo Nakon svih godina, sledilo pa je spet nekaj starejših uspešnic. Kljub temu, da je bil Akijev vokal v odlični formi, smo vseeno kar velik delež nekaterih uspešnic zapeli sami s publiko, kar pa je tudi zadalo pečat posebnemu koncertnemu doživetju.
Skupina ves čas koncerta balansira med pravo mero profesionalnosti in sproščenosti in to jim čudovito uspeva. Ravno tako jim uspe uravnotežiti setlisto s pravo mero starejših uspešnic in pesmi z novejših albumov ter tako ohranjati aktualnost na vseh koncertih skozi leta. Za konec rednega dela so publiko dobesedno podžgali z Lutko za bal in Ugasi me, tako da si je Hus kar ušesa pokril zaradi glasnega sodelovanja občinstva pod odrom. Po dobri uri in pol se je sedmerica prvič poslovila z odra. Po šivih pokajoča Cvetličarna je še enkrat pokazala svoje vokalne zmožnosti in z glasnimi kriki priklicala skupino nazaj na oder. V bisu so zaigrali Ivano, Uhvati ritam, U prolazu, seveda pa niso pozabili tudi na stalnico Sve još miriše na nju. To je najbrž edina pesem, ki sem jo v skoraj 20-ih letih in približno 30-ih videnih koncertih Parnega Valjaka slišala prav na slehernem koncertu. Po koncu skladbe bi se po vsej verjetnosti morala odvrteti zaključna matrica, ki pa je ni bilo slišati, zato se je bend ob krikih občinstva priklonil in poslovil.
Prave legende in pravi profesionalci. Veliko odrske kilometrine jim omogoča, da se lahko na koncertih popolnoma sprostijo in zlijejo svojo dušo in srce zase in za publiko. Če ste tokrat ostali brez vstopnice, si jo lahko na hitro nabavite za njihov koncert 29. 11. 2014 v Mariboru. Če pa jih želite doživeti na njihovem domačem terenu, so v Zagrebu dodali še en koncertni datum, in sicer 17. 12. 2014. Ne glede na to, kolikokrat ste jih že videli v živo, so vedno vredni ponovnega ogleda.
na vrh