Ob misli na odhod na kakšen motozbor me vedno obdajajo mešani občutki - na splošno slaba kvaliteta zvoka, kopica pijanih in nadležnih motoristov in le peščica nas, ki smo prišli na zbor zaradi dobre glasbe.
Vseeno naju z Gregom to ni ustavilo, čeprav sva komaj prišla iz dopusta. Pelerine v avto (le kdo hodi na koncert z dežnikom???), sendvič za malico v avtu in hop v Šentvid. Ob prihodu je prizorišče delovalo še nekoliko klavrno, čeprav še ni bilo dežja, prvo olajšanje pa sem doživela že ob pogledu na tlakovana tla, kajti to je pomenilo, da ne glede na vreme prehudega blata vendarle ne bo. Saj ne, da bi to pretirano zmotilo doživetja, je pa vseeno bolje tako.
Vzdušje se je kmalu razživelo, ko so po svojih instrumentih udarili člani prvega benda - The Đipsiz. Pogled je pritegnil že kitarist, ki je z narobe obrnjenim left-handed Fenderjem želel posnemati Jimija Hendrixa. Seveda blues glasba, zato sva z Gregom avtomatično pohitela do prve vrste. Prvovrstno presenečenje! Tega res nisva pričakovala na motozboru! Fantje bodo sicer potrebovali še nekaj vaje glede usklajenosti, vendar so tako z avtorskimi komadi kot tudi s priredbami zadovoljili sleherno uho bluesovskih fanatikov - sploh tistih, ki radi poslušajo dodatke na orglicah, ki so tu res zažigale do ekstaze. The Đipsiz so igrali skoraj 2 uri, prizorišče pa se je med tem čedalje bolj polnilo. Po njihovem nastopu smo z zanimanjem spremljali dogajanje na odru, ki so ga zasedli zatemnjeni obrazi naslednjega benda - Murmaider (Dethklok cover band), skupaj s spremljevalci s koso, sekiro in puško. Sama sem pričakovala kakšen pošten "pokol" na odru ali pa med publiko, ko sem videla, da so spremljevalci z "orožjem" po uvodnem intro-ju zapustili oder. Žal sem ostala razočarana - orožje je ostalo ves čas nastopa ostalo skrito, članov benda pa se zaradi preobilice dima na odru skoraj ni videlo. Tudi sicer so bili njihovi ritmi in zvoki nekoliko "pretrdi" za moj okus, čeprav je bila publika dokaj navdušena ob njihovem nastopu, zato sumim, da so dobro opravili svoje delo, nastop pa so popestrili tudi s pirotehničnimi vložki.
Že med nastopom Murmaider se je Adam Bomb sproščeno s svojimi roza škornji sprehajal med obiskovalci, enkrat s čevapom in Pepsi colo v roki, naslednjič spet s cigareto in pumpico Ventolina. Za glas je treba očitno skrbeti na vse načine. Za postavitev na odru Adam Bomb s seboj ne pripeljejo osebja - vse stvari ob pomoči organizatorjev na oder znosijo in postavijo sami. Medtem ko je kanibalka Violet razmišljala, kam naj postavi svoj komplet bobnov, je Adam mirno sedel na odru na tla in s spretnimi rokami začel menjavati strune na svojih kitarah. Nato je preveril, če delujejo vse okrasne led lučke na vseh zvočnikih in ojačevalcih ter postavil svoj z zelenorumeno led žarnico okrašeni mikrofon na sredo odra (novoletne lučke so očitno odšle rakom žvižgat). Violet še ni pošteno okrasila svojih bobnov s perjem, ko so se nenadoma najprej plaho potem pa kar pogumno iz oblačnega neba vsule deževne kaplje. Organizatorji so nato na oder poslali striptizete. Adam je bil nad njihovim nastopom navdušen, prekinil je z ozvočevanjem instrumentov ter vneto snemal nastop striptizet na svoj mobilni telefon. Večno žalostni Adam je v teh trenutkih svoja povešena usta raztegnil v blažen nasmeh. No, striptizete niso pregnale dežja, Adam pa je kljub temu začel s svojim nastopom. Kljub čedalje močnejšemu nebeškemu krstu z vodo se nas je tik pod odrom nabrala peščica navdušencev (pelerine so seveda ostale v avtu). Pissed, Je t'aime bebe, Asocial, Pure Sex, Andry angry, Rock like fuck,... Adam je drsel iz ene uspešnice v drugo, s svojimi spretnimi prsti in rokami pa je ustvarjal vse mogoče trike in iz kitare izvabljal toliko različnih zvokov, kolikor jih kitara premore. Mojster instrumenta, ki je tehnike svojega učitelja dopolnil svojim čutom za inovativnost, privlačnost in sozvočje. Neumorno sta mu sledila tudi Kanibalka Violet na bobnih in The Paul del Bello na bas kitari. V Publiki smo lahko uživali ob neverjetni usklajenosti vseh članov benda, ki je predvsem prišla do izraza ob ponovnem prihodu obeh golih striptizet na oder, ko je Adam nenapovedano prekinil svoj nastop in se spet posvetil kameri na svojem mobitelu. Violet je zadaj z rokami na činelah v smehu čakala, kdaj bosta njena moška kolega pripravljena za nadaljevanje komada. Že iz gibov rok, brez vsakega pogleda, si vsi trije člani znajo "prebrati", kdaj in kako naprej. Res občudovanja vredno! Adam seveda ni pozabil na svoje pirotehnične vložke - zeleni dim, plesoče iskre iz kitare, goreče činele, bruhanje ognja del Bella,..., vse to smo lahko občudovali skoz cel koncert, ki ga je Adam zaključil tradicionalno z gorečo kitaro, zahvalo publiki in obljubo, da se vrne v Slovenijo.
Dež je ponehal, lasje so se nama počasi že sušili, midva pa sva se zgodaj zjutraj zadovoljna odpravila domov, saj sva doživela enega boljših koncertov v letošnjem letu. Pohvala organizatorjem, ki so tokrat resnično imeli posluh za ljubitelje dobre glasbe in so pripravili odličen glasbeni izbor za njihovo srečanje motoristov.
fotografije: Greg Žagar
na vrh