Minilo je dobro leto dni od prvenca »Še ena pomlad« (RockLine recenzija TUKAJ), že se vrača na prizorišče Nana Milčinski z novim studijskim izdelkom da nas popelje »Od tod do vesolja«. Z novim svežnjem uglasbenih del prebranih iz bogatega arzenala poezije, ki jo je ustvaril njen dedek Fran Milčinski Ježek, ki bi, v kolikor bi mu bilo namenjeno, v letošnjem letu na 14. december, napolnil natanko biblijskih sto let!
O družini Milčinski ne gre izgubljati besed. S svojim neslutenim kreativno umetniškim talentom je zaznamovala generacije Slovencev. Del enkratnega genija verjetno največjega vsestranskega slovenskega umetnika naše dobe Frana Milčinskega Ježka živi dalje v Nani. O tem ne gre dvomiti. Dekle je obdano z glasbenimi sodelavci, svetovalci, tudi zvočnimi guruji (v kolikor vam je ljubše), ki posedujejo občutek za izdelan glasbeni aranžma v mezincu leve roke. Album »Od tod do vesolja« je namreč zrasel v zahtevnosti aranžmajev, glede na predhodnik.
V sklopu akustičnih nedelj programa SNG Drama, je eden izmed razpoložljivih terminov pripadel torej Nani Milčinski! V praktično razprodanem ambientu. Da predstavi v celoti svoj najnovejši izdelek »Od tod do vesolja«.
Prostor naphan s svečanostjo in občutkom zanosa! Na odru glasbeniki Big banda in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija z dirigentom Tadejem Tomšičem, nadalje četa spremljevalnih vokalistov po imenih Gregor Gruden, Gregor Strasbergar, Eva Gorenc in Manca Bukovec, bliže Nani pa pravzaprav njena spremljevalna skupina, ki so jo to pot sestavljali temnopolti gorostas na kitari Femi Temowo, klaviaturist Marko Crnčec, basist Robert Jukič in bobnar Sergej Randjelović »RunJoe«. Da. To vse zahteva namreč značaj albuma »Od tod do vesolja«. Nana Milčinski je z novim albumom torej »še malo zrasla«, še malo dozorela. In z njo vred tudi njena glasba.
Predstava je postregla z izvedbo celotnega novega albuma »Od tod do vesolja, v repertoar pa je Nana pritaknila sredi koncerta tudi dve skladi s prejšnjega albuma in sicer hudomušno Dragi ter za njo mistično zazrto in plaho Pesem o vetru. K albumu »Še ena pomlad« smo se vrnili v obveznem dodatku, ko je ekipa glasbenikov izvedla še skladbi Pisemce in Zaljubi se v življenje. V novi Ljubezen naj gre vedno v cvet je vskočil za vokalni duet z Nano na oder posut s krvavo rdečimi vrtnicami, Klemen Slakonja. Seveda pa predstava ni smela zaobiti Juša Milčinskega, ki je znova zasolil repertoar s točkami recitalov satire, med njimi »Birokratizem s kravato« in »Psihiatrija«. Prikupno vmesno razvedrilo torej. Poleg Klemena Slakonje in Juša Milčinskega pa smo naleteli na še enega posebnega gosta večera in sicer v samem zaključku predstave, ko je pristopil na oder še celotni pevski zbor Bee Geesus pod vodstvom Mateja Virtiča za izvedbo skladbe E Lon Lan Ler v samem zaključku predstave.
Izvedba? Vsekakor se v pogojih popolne akustike prostora težko skrije odzven padca bucike. Ob izvedbi, ki je dostavila izredno reinterpretacijo albuma »Od tod do vesolja«, predvsem izdatno kontrastirano na točkah vokalne spremljave ter godalne & pihalne sekcije, je v gornjih (balkonskih) prostorih prizorišča nagajal zvok. Solaže Femija Temowa niso bile razločno slišne, bil pa je tokrat zelo glasen, docela preglasen, mojster Randjelović.
Nana je obdarjena s prelepim glasom in tudi ta je spravil v hipnozo občinstvo, ko nas je božal in razvajal s prelepimi niansami vsebinskega karakterja polnočutne interpretacije. Navkljub temu je nemara dekle, sicer vajeno sicer sleherne izpostavljenosti siju žarometov, to pot občutilo vseeno nekaj treme. Njen vokal je nekajkrat seval kanček nesigurnosti v izvedbi. Prej opazka, ki bržčas kvečjemu dodaja točke k prikupnosti dogodka, kot karkoli drugega. Vsekakor pa je glasbena kulisa za katero so skrbeli odlični glasbeniki tega večera ponujali Nani popolno varnost in zavejte, da se lahko polno preda užitkom interpretacije materiala. Nemara se je navkljub temu prikradel tisti mali občutek treme.
Skladba Party kot za sodni dan, je očitno eden Naninih favoritov novega albuma, ki bo po vsej verjetnosti izdana v bližnji prihodnosti kot single, saj je bil v dodatku odigrana še enkrat. Kandidatov za to pa je na novem albumu na pretek, kot sta denimo šegavi socio-angažirana Stol ter prava »mala oda« hladnemu pivu imenovana Poletne impresije. Seveda pa delujejo še posebej nalezljivo intimnejše točke albuma, kot sta Še to noč in Beli kurir, kjer je čutnost Naninega vokala še posebej prevzetno učinkujoča.
Vsekakor ne smemo zaobiti nevidnega člana, ki je bil vseskozi prisoten tega večera v SNG Drami. Pravzaprav otipljiv. Ne, ne. Nihče si ni pomagal s hologrami, brez skrbi. Govorim seveda o enkratnem Franu Milčinskem Ježku, brez katerega zagotovo ne bi mogli tako voljo uživati ob predstavi. Zgodbe, povesti in poezija Frana Milčinskega Ježka so nesmrtne stvaritve. A se zgodi navadno šele takrat, ko jim znova prisluhneš, po možnosti v nikdar slišani izvedbi kabaretne šansone, za katero skrbi Nana Milčinski, ki je v svoji viziji vdahnila poeziji dedka novo dimenzijo, zaživi globina Ježkove duhovne širine in razsvetljenosti še posebej intenzivno v svoji neposrednosti, da notranje izpolni in obogati dušo in srca poljubnega recipienta. To je občutilo tudi publika v SNG Drami tega večera, saj glasbenikov z Nano na čelu ni in ni hotela spustiti z odra.
na vrh