Kadilnica of Death – v ljubkovalnem prevodu inkubatorij iz katerega naj bi obiskovalci izstopili kot dodobra prekajeni mesni izdelek dimljen po najnovejši Marlborovi licenci, kar pa »de facto« ni res, je krenil v novo leto z novo bero razburljivih dogodkov odzvena težje rožljavega kolesja.
Primorski thrash metal krvniki Woli Wo so izdali svoj drugi dolgometražni album z naslovom »Novo upanje« in dušebrižna pastirja mladih in neuveljavljenih upov Slovenije, v večni neustrašni navezi dueta Dirty Skunks, sta pripravila vso logistiko za predstavitev Woli Wo fantov na odrih Orto bara.
Ura je že krepko odbila pol deseto zvečer. V prostorih dvorane stojimo »že dodobra natrigani« kolega Andrej Banko, za pročeljem šanka zehajoči Ortobarov oštir in uradni RockLine fotograf, ki je brezglavo prisopihal na prizorišče v strahu, da mu je dobra pozicija za jemanje slik v nabitem klubskem prostoru že davno ušla. Kmalu se pridružita staroselca svoje obrti širjenja dobre glasbe Črt in Gorjanec, na kar nakapljajo v prostor prvi trije člani skupine Woli Wo, ki družno kličejo pevca Benija. V vmesnem času se prikobali še nekaj glav v prostor, med njimi tudi pogrešani Beni, ki v nekaj telesnih nihajih uspe srečno in brez ogrebnin zlesti na oder. Zabava se prične.
Narod sosednjih prostorov Orto bara zasliši hrušč in trušč, prizorišče pa doživi pravo biblijsko razsvetlitev, ko se zapolni s 30 glavami. Woli Wo so v prvi vrsti primorski alkoholni glasbeni razvrat. Igrajo starošolski thrash metal ki pooseblja zgodnjo zgodbo o Anthrax, v njo pa je vmešana občasno retorika prvinskih rock n' blues nagnjenj, lahko rečemo da imajo primes sludgea v sebi,… Pospremljeno s prikupnim Benijevim nosljavo grlenim »krakanjem«. A kot pove ime samo. Gre za pravi nori volovski drvež po klancu navzdol v.. v… v… popoln »rasfuk«.
Zgledni riffi, zgledne kompozicije. O zgledni igri ne bi tokrat predolgo razpredali, saj je bila polovica kvarteta vidno alkoholno prestrašena. Tako niso fantje niti sami bili sposobni nastaviti pravilnega zvoka instrumentom. Vse jim je bilo okej. Z vsem so bili hitro zadovoljni. Kitara je tako brencljala kot čebelica, ki je pomotoma zavila na cvet kanabisa, v izvedbo se je med koncertom prikradlo kar nekaj fušev in nerazločno odigranih notnih sosledij v prehodih rifov. Beni je opletal preko koncerta s steklenico Laškega, kot bi malikoval božanstvo. V začetnem delu koncerta sestopi mož z odra in se s strumno odmerjenim korakom, kot puščica izstreli do šanka, kjer naroči polnokrvno rundo štirih Laških piv za kompanjone na odru. Medtem ko pripravlja oštir robo za oder, se zasliši mrmranje Ortobarovega službenega inventarja in staroste Bobana za miks pultom: »A ni tole že mal preveč?« Nihče ni tega slišal. Še dobro. Primerno obteženemu Beniju je to pot publika pomagala, da se je uspešno prevesil na pravo stran odra, kjer je znova zavzel pozicijo. Ni manjkalo prešernih razgledov zibanja steklenice, kot tudi ne trenutkov tuljenja vanje namesto v mikrofon sosednje roke.
»Kjri komad je zdej na vrsti mona?« vpraša teatralno vokalist prisotne. Dušebrižni ljubitelj glasbe stopi do odra in prebere z bendovega plonkiča: »Serial Killer« Sledi takojšnja obsodba: »Ti si gotovo iz Sazasa, tu čemiš, šteješ in si zapisuješ naše komade!« Ni kaj. Humornih dovtipov ni manjkalo tega večera. Kolikor je deloval nastop Woli Wo mnogokrat kot farsa razbite glasbene čete, toliko bolj je imponiral po svoji lucidni plati, zabeljeni z opazkami straniščnega humorja (kar opisuje med drugim tudi avtorska skladba Sm šou scat ma sem bruhu). Predvsem pa je zabavalo Benijevo spontano »zibanje«, v katerem je vseskozi lebdela nevarnost, da se bo možakar zdaj, zdaj strmoglavo prekopicnil z odra. Veliko je bilo govorjenja. Vsaj polovico minutaže, namenjene izvedbi repertoarja, kar je sprožalo kar nekaj vzklikov iz avdience: »Špilej, špilej!!!«
Woli Wo so zabavni fantje, gotovo dobri glasbeniki, ki razumejo magijo kitarske fraze in grabežljive metal kompozicije. A je tega večera stopal v prvi plan fakt odločno preobteženih glav z alkoholnimi derivati – torej burleske, ki je mejila na stand up komedijo. Bend ima velika jajca, da dozira z alkoholom svoje koncerte tako pristno in neprikrito. Do neke mere je to utečena praksa rock kulture, ki pa ob neprevidnem rokovanju lahko popolnoma sesuje javni imidž skupine. Upam, da se fantje tega zavedajo in da bodo svojo odrsko prezenco v prihodnje v tem oziru razumno uravnovešali. Ob naših iskrenih čestitkah nad novim izidom skupine seveda.
na vrh