Novi Rock, eminentna glasbena prireditev, ki je od zgodnjih osemdesetih pa do srede devetdesetih v prvem septembrskem vikendu Križanke naredila za center urbane glasbene kulture, je letos praznovala tridestletnico, kje drugje kot na kraju izvirnega greha in z modno softversko oznako 3.0...
Seveda se je ob taki obletnici vprašati: čemu dati prednost, nostalgiji ali originalni ideji, združiti na velikem odru mlade izvajalce, ki so tisto leto naredili res nekaj svežega in uveljavljene goste z domačih in tujih logov?
Organizatorji so napovedovali dva „stara" benda, Demolition Group in Res Nullius, ki bi kar najbolje povzela vlogo gostov, saj sta obe skupini letos izdali odlična nova albuma. Žal jih na odru Križank nismo videli. Sveže, perspektivne nove skupine pa bodo morale preteči Klubski Maraton.
Obisk je bil pričakovano visok, starostno povprečje tudi, druženje ob šankih je bilo večinoma pomembnejše od poslušanja nastopajočih, kar pa je glede na naravo prireditve čisto razumljivo.
V preddverju se je predstavilo tudi lepo število neodvisnih založnikov s svojo ponudbo, več spremljajočih prireditev pa se je odvijalo tudi v Kinu Šiška.
Večer so otvorili koroški Zircus, ki so se okrasili s pisanim body-paintingom, na odru gostili tudi plesalca-animatorja in nasploh poskušali delovati kar se le da atraktivno. Žal pa je atraktivnost bila le vizualna, njihov elektronsko obarvan psevdopsihadelični hardrock ni zvenel posebej prepričljivo.
Stilski zasuk so prinesli ljubljanski hardkorovci Aktivna Propaganda. Sicer dosti energičen šus z anarhistično-ultralevičarskim prizvokom je deloval precej neuigrano, resda pa niso bili edina žrtev tega velikega odra. Skratka, veliko boljša izbira slovenskih reprezentantov HC punka bi bili kakšni Golliwog ali Kreshesh Nepitash.
Že prej omenjena dilema organizatorjev je rezultirala v nastopu kar treh ljubljanskih povratnikov, bendov iz časov, ko je nastajala slovenska alternativna scena. Prvi so bili Buldogi, ki so odigrali čvrst in uigran, a vsebinsko mlačen koncert s poudarkom na novih pesmih iz nedavno objavljene plošče.
Ravno ob njihovem nastopu sem se spraševal, ali ima ob vrtu, prepolnem svežih dobrot, kakršenkoli smisel pogrevanje postane večerje?
Še en zasuk v smer alternativne etno godbe so prinesli štajerski Kvinton, ki so res prepričali, tako z na harmoniki grajeno strukturo pesmi, kot s svojim podajanjem poetičnih besedil. Žal v omejeni dolžini nastopa niso mogli popolnoma pričarati občinstvu svojega tipičnega vzdušja (ki zgleda približno tako, kot bi se Tom Waits zažuriral v Halozah).
Damir Avdić naj bi predstavljal vez Novega Rocka z nekdanjo jugoslovansko sceno...hecno, saj je od nedavna Šiškar, kar rezultira tudi v pogostosti njegovega nastopanja v prestolnem mestu. No, "bosanski psiho" je pričakovano zažagal in zakuril tudi na velikem odru, njegova bridka poezija ob spremljavi kitarske distorzije pa ostaja enkratna in aktualna.
Otroci socializma so, drugi izmed povratnikov, nastopili z originalnim pevcem Branetom Bitencem, pod vodstvom Iztoka Turka podvojeni na basu in kitari. Slišali smo izbor vrhunskega izvirnega materiala, nova zasedba je izjemno korektno ulovila morbidno kitarsko atmosfero in temačen zvok ritem sekcije originalne postave. Bitenc je, kakor vedno, bolj recitiral kakor pel in minimalna komunikacija s publiko je bila čisto na mestu. Otroci so zrasli, a svojo igro še znajo, socializmu gre pač malo slabše...
Čeprav odlično podkovan v svojem izvajanju, je N'toko stilsko še najbolj odstopal od tistega, kar pričakujemo slišati na Novem Rocku. Sam bi na tem odru raje videl njegovo matično skupino Moveknowledgement, ki je pravkar izdala odličen nov album.
Melodrom je na odru predstavljal odlično nadaljevanje tradicije slovenskih elektronikov, kot so bili Videosex in Gloria. Karizmatična pevka Mina Špiler nas je suvereno vodila skozi izbor večinoma novejšega, angleško govorečega materiala, a sem pogrešal še kakšno zgodnjo stvaritev, čeprav smo bili (v pravem mesecu) deležni šlagerja September. Melodrom so vrhunski bend, ki si vsekakor zasluži prostor tudi na mednarodni glasbeni sceni.
Zadnji obrok pogrete večerje so prišli ponudit Niet, v zadnjih letih močno uveljavljeni in s krepko podporo zveste publike, ki je ubrano prepevala stare in nove uspešnice. Vse lepo, žur je bil hud, a problem je v tem, da so novi Niet čisto povprečen hardrock bend, s sicer solidnim pevcem, a vsem skupaj manjka ravno tista brezkompromisna punkerska drža, ki je krasila originalno zasedbo. Novi Niet zvenijo kot cover bend, ki ima pač srečo, da je prevzel ime in sloves originala.
Tridesetletnico Novega Rocka je sklenil Dani Kavaš, prekmurski kantavtor. Izbor izvajalca, priklenjenega na invalidski voziček, je bil odlična poteza, alternativna scena je bila zmeraj oporišče vseh drugačnosti.
Tridesetletnica Novega Rocka je po besedah organizatorjev preizkus, kako bo ta koncept deloval v prihodnosti (če sploh še bo). V kolikor obstaja volja, ohraniti to prireditev, je vredno razmisliti o konceptu, letošnji poleg prijetnega druženja ni ponujal glasbenih presežkov, kakor pogrevanje postane večerje ne prinese kulinaričnih užitkov, nasiti pač samo želodec.
fotografije: Martin Prezelj
na vrh