Po močnem jutranjem nalivu, ko smo se še vsi skrivali v šotorih in trepetali, ali bo šotor ostal na mestu, smo se zbudili v sončno nedeljsko dopoldne. Zadnji dan nas je čakalo še cel kup hudo dobrih bendov, začenši z Vanilla Sky na modrem in .sPOUT na rdečem odru.
Besedilo: Lea Lesar
RED STAGE
SPOUT: 12.00-12.25
Zadnji dan letošnjega Nova Rock festivala se je znova pričel odvijati na rdečem odru. Domačini sPout so leno jutro hitro preobrazili v vroče opoldne. Moderni fantje so s Fred Durst opravo in samo rifovsko razmazano formo preko katerega vrešči vokalni diktat narekovali nekaj več vsebnosti skate punka. Skratka preprosto opoldansko razgibavanje. Pobje so se za otvoritev koncerta seveda kot nalašč in naročeno z Warm Up Your Neck. Fantje so na domačih tleh zelo priljubljeni, izdali so štiri albume, v Evropi so jih prodali v 20.000 koščkih. Pod odrom jih je pričakala konkretna množica, ki je štela okrog 4000 ljudi in se hrupno odzvala. Po izrazni plati delujejo sPout precej votlo, prežvečeno in nezanimivo.
Setlista sPout:
1. Warm up Your Neck
2. Some Kind of Zombie
3. Nothing in Common
4. Drift
5. Sick Song
Besedilo: Aleš Podbrežnik
RUSSKAJA: 12.45-13.15
Kaj dobiš če združiš rusko pleh glasbo s čvrstim kazačok beatom in sapico rocka. Polka rock. In kadar so z nami slovanski bratje Rusi, se seveda prileže poleg pridevnik "vodka polka rock". Norija. Ljudem se je mešalo. Russkaja so na najbolj mogoč način zdravega pristopa do cinizma in norčevanja, ki ga zahteva recimo temu rock, pristopili do občinstva. Tu je prelestno dekle, prelestnih rok, ki izvablja prelestne zvoke iz svoje violine in s tem žalostno lepozvočje, ki veje skozi širna sibirska prostranstva. Septet da se ti zmeša! Besedila v celoti ruska. Če vam je všeč kazačok , ste se znašli tega dne na pravem mestu. Rdeči Oder je povsem pordečil in Russkaja so s svoj odlično igro, neposrednostjo in pristnostjo nadigrali večino izvajalcev tega dne. Kakšen žmoht! Dawai, podložen z rock kitaro, je najlepše okarakteriziral izraz Russkaja. Ti dečki in dekle se ne šalijo in imajo velik potencial, da zaslovijo. Letos so izdali album "Kasatchok Superstar". Slava! Za rodinu!
Besedilo: Aleš Podbrežnik
BLACK TIDE: 13.35-14.15
Sledilo je še eno izredno prijetno presenečenje. Mulci doma iz Miamija na Floridi (ZDA), ki nosijo Black Tide zastavo. Gojijo pravoverni metal, z močno zaslombo na thrash riffih Metallice. Seveda Metallice do "črnega" albuma. Torej "prave" old school Metallice. Da Black Tide niso še en mladi klon, pa poskrbijo Iron Maiden harmonije, s katerimi povozijo sicer drzno odsekane riffe. Morda se bo kdo pri tem spomnil na začetne Iced Earth, a Black Tide so proti njim vseeno pravi nedolžni mrčes. Predvsem vokalno so še zelo neizdelani in se lovijo. Kitarist ima rezek, togoten vokal, ko bo zrasel v moža, lahko nekoč potegne iz vokala najboljše kar je James Hetfield, a basist s svojim jamrajočim clean melodičnim vokalom, le preveč sladkorja dodaja v izraz skupine. Zatorej je treba njegov vokal v bodoče črtati z Black Tide glasbe, ker delujejo fantje na trenutke prav patetično zaradi tega hlipanja. Morda pa to delajo namerno, kar v hiperplaziji vsega mogočega ne bi bilo nič čudno. A ni zdravo. Prav skladba Warriors of Time je bil zanimiv križanec med vsem naštetim in je neposredno pokazal, da se skupina še nekoliko lovi v svojih usmeritvah. Sicer so Black Tide strašansko dobro uigran bend, ljudi pa so razveselili s priredbo Iron Maiden in to Prowlerjem v "thrash" metal različici. Odlično je izzvenela ta duhovita "potegavščina". Thrash metalcem in ljubiteljem tega žanra priporočam, da preverijo Black Tide. Dečki imajo dinamit v glavi, rokah in nogah. Igrajo z neizpodbitnimi jajci!
Besedilo: Aleš Podbrežnik
SKINDRED: 14.40-15.30
Po tem, ko smo angleške alternativne reggeae-punkerje Skindred 11. aprila letos poslušali v ljubljanski Cvetličarni Mediapark, kjer je bil njihov nastop zaradi premalo publike bolj klavrn, se je na rdečem odru festivala Nova Rock odvijala povsem drugačna zgodba. Pod odrom se je zbrala kar lepa, nekaj tisoč glava množica. Skindred so svoj nastop začeli z "Nobody", ki je bil leta 2002 izdan na njihovi debitantski plošči "Babylon". Nemško govoreča mladina je dokazala, da so Skindred mnogo bolj popularni izven slovenskih meja. Vokalist Benji Webbe je nato nadaljeval s svojim "ragga metalom" in komadom "Bruises". Kar malce smešno je bilo poslušati take ritme ob tretji uri popoldne, saj mnogo bolj sovpadajo z večerom. Publiko pa dnevna svetloba ni motila. Ta je poplesavala od prvih rifov naprej. Še "Babylon" in "Trouble". Benji je bil tokrat čisto drugače razpoložen kot pred meseci v Ljubljani, kjer je bilo moč opaziti vidno pomanjkanje volje. "Ratrace" je še en zažigaški komad, ki je bil izdan na njihovem zadnjem studijskem albumu "Roots Rock Riot" (oktober 2007). In prav tako je zažigal tudi Benji. Poskočen kot vedno. Sledil je istoimenski komad z zadnjega albuma ter "Rudeboy". Fantje ga dobro žgejo. Predvsem pa naredijo dober žur. Konec koncev je to najpomembnejše, mar ne? Še "Selector" in "Destroy The Dancefloor". Tudi tokrat ni šlo brez "circlepitov" in modric. Skindred so za konec vžgali še "Pressure", ki se je zaključil z Benjijevim histeričnim tolčenjem po mini klaviaturi, nato pa oder prepustili angleškim veseljakom Enter Shikari.
Setlista Skindred:
1. Nobody
2. Bruises
3. Babylon
4. Trouble
5. Ratrace
6. Roots Rock Riot
7. Rudeboy
8. Selector
9. Destroy The Dancefloor
10. Pressure
Besedilo: Lea Lesar
ENTER SHIKARI: 16.00-16.55
Britanski "happy hardcore" četverec Enter Shikari je v glasbo z elektronskimi elementi vnesel samosvoj stil. Bend, ustanovljen leta 2003, je svoj prvenec "Take To The Skies" izdal marca 2007. Album se je uvrstil na četrto mesto uradne angleške lestvice.
Fantje so na oder pridivjali v ritmu komada "Enter Shikari". Vokalist ter klaviaturist Roughton "Rou" Reynolds je takoj, ko je stopil pred občinstvo, začel skakati iz ene strani odra na drugo, vmes je udarjal po klaviaturah, pel … In tako že takoj na začetku dokazal, da je poln energije. Nadaljevali so z "The Feast" ter "Return To Energiser". Rou, Chris ter Rory so, medtem ko je bil Rob priklenjen za bobne, skakali po odru in spodbujali publiko k norenju. Ta jih je brez besed ubogala. "Anything Can Happen In The Next Half Hour" nam je postregel s prvim "circlepitom". Fantov je bilo dovolj povsod po odru. In prav nič se niso ozirali na svoje inštrumente in mikrofone. Tako je ta med "Labyrinth" kar nekajkrat letel čez cel oder. Rob je med komadom, kjer ni bobnov, vstal in se pridružil ostalim v ospredju, nato pa je tako "padel not" v zganjanje vragolij, da ga je moral Chris opomniti: "I believe it`s your part!". Fantje, fantje … Tudi med "No Sssweat" ni bilo nič drugače, saj je Rob ponovno zapustil bobne in zaplesal v slogu, podobnemu kan-kanu. Za crknit od smeha! In ker to ni bilo dovolj, je v zanosu splezal še po ogrodju do vrha odra. Že res, da je bil Rob prisoten, vendar ali je bil tudi priseben? Sledil je "Jonny Sniper", med katerim je Rory svojo kitaro kar nekajkrat zavrtel okoli sebe, Rob pa je za spremembo ostal za svojimi bobni. Za konec so sledili še trije, po mojem mnenju njihovi najboljši komadi. "Mothership" kot prvi. Da je to eden njihovih najboljših komadov je dokazala tudi publika, ki je bila še za odtenek glasnejša kot običajno. Rob kot Rob pa je ponovno zapustil svojo ustaljeno pozicijo in se v ospredju delal norca. Pridružila sta se mu tudi Rory in Chris, Rou pa je ta čas igral na klaviature. Kot drugi najboljši komad je sledil "Sorry You Are Not A Winner". Publika je ponorela. Enter Shikari pa tudi. Fantje prekipevajo od energije. Pohvalno! Svoj del nastopa so Shikari sklenili z "OK, Time For Plan B". Ponovno jih je bilo dovolj po celem odru.
Po koncertu so se fantje zbrali v šotoru za avtograme, kamor si je Rob prinesel radio in je nato tam poplesaval. Fant ima čisto zares preveč energije. In ker je kitarist Rory ta dan praznoval rojstni dan, smo se lahko nekateri posladkali tudi s torto. Okusno! Vse najboljše, Rory!
Setlista Enter Shikari:
1. Enter Shikari
2. The Feast
3. Return To Energiser
4. Anything Can Happen In The Next Half Hour
5. Labyrinth
6. No Sssweat
7. Jonny Sniper
8. Mothership
9. Sorry You Are Not A Winner
10. OK, Time For Plan B
Besedilo: Lea Lesar
ALTER BRIDGE: 17.30-18.35
Post grungerji Alter Bridge doma iz Orlanda (ZDA) ne prinašajo na prizorišče prav nič posebnega. Predstavljajo nekakšen podaljšek zgodb o Nickelback, celo Staind (izvedba skladbe Bran New Start). Lepa doza patetike zlasti v mirnejših delih. Seveda usekajo fantje povsem neposredno, kadar je to potrebno, začenši s Come To Life, sprožijo pa lahko nevarno poudarjene distorzirane riffe v skladbah kot je npr. Buried Alive. Vokal je sladek, čist melodičen, hitro dostopen slehernim povprečnim ušesom. Alter Bridge so kot prvi na rdečem odru tretjega dne opozorili na povečano dozo decibelov, pa čeprav se prah po nastopu Enter Shikari še ni povsem dodobra polegel. Prve vrste so presenetile s poznavanjem nekaterih skladb, ki jih je publika družno pela s skupino. Skupina je promovirala svojo poslednjo studijsko zgoščenko poimenovano "Blackbird" (2007) iz katere so besno razvneli občinstvo takoj s Come To Life, ki je sprožila lepo mero mosh pit-ov pod odrom, vročičnost pa so nadgradili v nadaljevanju s pospešeno Ties That Bind, s katero so odlično stopnjevali začetno rockovsko nepopustljivost in ji tako dodali dovtip metalskosti. Izredno kompakten nastop, sploh pa je svoje doprinesla neverjetno razgreta publika, ki je fante kar nesla na krilih.
Setlista Alter Bridge:
1. Come To Life
2. Ties That Bind
3. Open Your Eyes
4. Blackbird
5. Rise Today
6. Buried Alive
7. Metalingus
8. Find the Real
9. Brand New Start
10. White Knuckles
Besedilo: Aleš Podbrežnik
DISTURBED: 19.05-20.15
Disturbed so skupina, ki že vozi svoje pesmi na riffih, kateri sodijo v heavy metal. K temu dodajajo peklensko vprego bobnov, vokal pa ostaja na trenutke zelo lep, skorajda dovzeten za petje pop rocka, post grungea. Vendar pa zna tudi strupeno rezgetati (10.000 Fists ali zaključna detonacija Down With The Sickness). Disturbed so razvili podjeten "groove", ki je nosil skupino na krilih vrtoglave višine. Skupina je pravkar izdala svoj novi studijski album "Indestructible" in temu primerno smo prisluhnili otvoritvi same Disturbed veselice, kajti možje so pognali občinstvo, lačno bičanja, v nepojmljiv delirij takoj s prvo skladbo Perfect Insanity. V uvodnih taktih so na oder pripeljali pevca Davida Draimana na vozičku v prisilnem jopiču in v maski, spomnil sem se na film "Ko jagenjčki obmolknejo", ko pa se je osvobodil "moteni" David Draiman iz spon, se je seveda v polno razletel po odru. Kvartet je deloval nezmotljivo in vrhunsko uigrano, Draiman pa je impresioniral z izrednim vodenjem ter komunikacijo s publiko pod odrom. Skladbo Liberated iz istoimenskega albuma skupine je, kot skladba ušesom silno dovzetnega vodilnega motiva v refrenu, na najlepši možni način potrdila, da skupina v svoj izraz vnaša spevno melodičnost refrenov, ki poleti takoj v ušesa. Disturbed so smelo stopnjevali vzdušje popolne "kalvarije" iz skladbe v skladbo, ki je v splošnem terorju decibelov dosegel vrhunec z Down with the Sickness. Zelo uspel in prepričljiv nastop!
Setlista Distrubed:
1. Perfect Insanity
2. Liberate
3. Just Stop
4. Remember
5. Indestructible
6. Prayer
7. Voices
8. Deify
9. Stupify
10. Land of Confusion
11. 10,000 Fists
12. The Game
13. Inside the Fire
15. Stricken
16. Down with the Sickness
Besedilo: Aleš Podbrežnik
BULLET FOR MY VALENTINE: 20.45-22.00
Za razliko od občasno nagroovanih Disturbed, pa so Bullet For My Valentine že metalsko tresli rdeči oder. To pa pač ni čisti heavy metal. Vreščavi vokal vnaša core element. Ta je kombiniran v refrenih z melodičnim vokalom in? Kaj lahko poleg melodičnega javkanja ter ob poravnani, navzdol zalizani in črno obarvani pričeski pevca/kitarista Matta zaključimo? Emometalcore. Skupina je udarila naravnost s Scream Aim Fire, naslovno skladbo novega albuma "Scream Aim Fire". Ekstremno hitri beat, dvojne tercetne Maiden harmonije, kanček Machine Head thrashy špona in seveda vokal, ki vijuga od kričanja, do čistega hlipanja. Bullet For My Valentine so na odru resnično prevzeli primat dotlej najbolj glasnim Disturbed. Njihov metal "z napako" je deloval intenzivno, na moč prepričljivo ter skozi perfektno uigranost in brezhibnost izvedbe, domala težko prekosljivo. Fantje so odlično tehnično podkovani, plehki vokali pa jemljejo metalski drži pravo porogljivost in dotik obskurne črnine, ki mora biti v metal glasbi prisotna. Kako lahko daš skladbi naslov Hand Of Blood in uporabljaš jokav vokal, reč pa imenuješ kot metal? Zagonetno do obisti! Bullet For My Valentine so izredno priljubljena skupina v Avstriji. Pod odrom so se nori fani v ekstazi vseh ekstaz dobesedno dušili, varnostniki pa so opravljali mučno delo, ko so lovili razgrete buče, ki so v pošiljkah preko "crowd surfinga" prečkale ograjo prve vrste. Človek nima kaj dodati. Bullet Form My Valentine so v odlični formi in na odru dobesedno letijo, tako odlično kemija deluje med fanti. Pevec Matt je po Eye Of The Storm opozoril prisotne, da se bliža koncert legend: "We have two songs to go, before Judas fuckin' Priest heat the stage!" V skladbi Take It On Me, se je skupini na odru pridružil njihov kolega iz vrst Skindred, Benji Webbe.
Setlista Bullet For My Valentine:
1. Scream Aim Fire
2. Disappear
3. Four Words (to Choke Upon)
4. Tears Don't Fall
5. Suffocating Under Words of Sorrow (What Can I Do?)
6. Say Goodnight
7. Take It On Me
8. Eye Of The Storm
9. Hand Of Blood
10. Waking The Demon
Besedilo: Aleš Podbrežnik
JUDAS PRIEST: 22.30-23.50
Trenutek, ki sem ga z največjo nestrpnostjo pričakoval, vse tri dneve Nova Rock festivala, je naposled napočil. Judas Priest v klasični "Painkiller" postavi. Ni lepšega, mar ne? Koncert se je odvil na Nova Rock festivalu natanko dan pred uradnim izidom novega studijskega albuma skupine "Nostradamus" in tako se je koncert tudi pričel. Odrska postavitev je standardna. Scott Travis je dvignjen z bobni nad ostale komanjone, levo in desno od bobnov so speljane stopnice, kamor se povzpenja Halford v najvišje etaže odrske postavitve. Tako se je pričelo. Halford je bil ob otvoritvi odet v srebrno ogrinjalo, v rokah pa je nosil svečeniško palico, na kateri je bil na vrhu nasajen seveda klasični Judas Priest križ. Skupina se je lotila skladbe Prophecy z novega albuma, ki je delovala na odru zelo spodbudno. Nismo dolgo čakali, da doživimo prvo klasiko. Metal Gods, Halford odvrže ogrinjalo in prične s svojim hudičevim maršem. K.K. Downing in Glenn Tipton ostajata standardna draž, nastopov skupine. Njuno delo je še vedno ena najlepših in najbolje dodelanih kitarskih komunikacij, sploh ko imamo pred očmi tovrstne duete na kitarah drugih metal skupin.
Občinstvo se je pod odrom korenito premešalo in zanimivo je bilo opazovati to pasivnost občinstva med koncertom Judas Priest. Mladi so bili spredaj, a ust sploh niso znali odpirati, čeprav so K.K., Glenn in Rob vseskozi komunicirali in spodbujali pasivno avstrijsko mladino. Skupina je uvrstila v set listo resnično nekaj prvovrstnih presenečenj in skladb, ki jih Judas Priest zares zelo dolgo niso izvajali na odrih. Prvo takšnih sladostrastij smo doživeli ob Eat Me Alive, pa naprej "med kladivom in nakovalom", Devil's Child, Hell Patrol, Dissident Aggressor, Rock Hard Ride Free, Sinner. Skupina je ohranila le eno "Angel Of Retribution" (2005) skladbo v repertoarju, odlično balado Angel.
Če človek doda k temu obvezno Breaking The Law, še bolj obvezno Painkiller ter v dodatku krog po odru z motorjem in Hell Bent For Leather, deluje vsa stvar naravnost popolno, a z eno zelo pomembno opazko, ki zna vplivati na dobro razpoloženje vseh, ki si nameravate skupino ogledati v Zagrebu v začetku letošnjega julija.
Pripravljeni? Privežite se z varnostnimi pasovi vaših foteljev, kajti Rob Halford ne more več peti višjih do najvišjih registrov. Namesto petja, ki je delovalo še v letu 2003 brezmadežno in ki naredi ime Judas Priest tako posebno in veličastno med vsemi, smo poslušali zimprovizirane odklone v nižjih legah in nemelodično kra-kanje prehlajene vrane, tudi v nizkih legah. Kakšna škoda, ob kateri zna tolažiti edina uteha, da je človek naposled videl Judas Priest v postavi z Robom Halfordom. Rob Halford je med koncertom pomeril različne tipe svoje bogate usnjeno onetane metalske konfekcije, na koncu pa pred Hell Bent For Leather, še zakurbljal svojega Harleya, si poveznil na plešo svojo standardno komandirsko čepico, in kar v sedeči pozi na Harleyu odpel zadnjo skladbo koncerta. Škoda za Halfordov vokal, kajti preostali del ekipe deluje nezmotljivo, odločno in željno krvi ter novih zmag.
Setlista Judas Priest:
1. Intro: Dawn Of Creation
2. Prophecy
3. Metal Gods
4. Eat Me Alive
5. Between The Hammer And The Anvil
6. Devil's Child
7. Breaking The Law
8. Hell Patrol
9. Death
10. Dissident Aggressor
11. Angel
12. The Hellion/Electric Eye
13. Rock Hard, Ride Free
14. Sinner
15. Painkiller
----- dodatek -----
16. Hell Bent For Leather
Besedilo: Aleš Podbrežnik
BLUE STAGE
VANILLA SKY: 13.00-13.25
"Hello, Nova people". To so besede, s katerimi so Italijani Vanilla Sky pozdravili blizu tisoč glavo množico, ki se je ob začetku sončnega nedeljskega popoldneva zbrala pod Blue stageom. Fante smo imeli, poleg njihovega lanskega velikega nastopa na avstrijskem festivalu Frequency v Salzburgu, priložnost videti tudi v Ljubljani in Mariboru pred slabima dvema mesecema. V sklopu evropske turneje imenovane "Changes" (ime turneje izvira iz njihovega zadnjega istoimenskega studijskega albuma, ki je bil izdan lani) so nastopili tudi na Nova Rock festivalu.
Brian, Luca, Cisco in Vinx so za začetek vžgali "Nightmare", množica pa jih je z navdušenjem pozdravila. Najglasnejše so bile seveda pripadnice nežnejšega spola. Ob štirih postavnih mladeničih ne moreš ostati nepristranski. Nadaljevali so z njihovim zadnjim singlom "Cut Away". Komad z realno vsebino, ki ga priporočam v poslušanje. Razmisleka vredno! Brian nam je ob koncu komada za priokus ponudil malce svoje nemščine z "Danke schön", Vinx pa je napovedal naslednji komad, za katerega obstajata tako italijanska kot angleška verzija, vendar so se fantje odločili za slednjo. "Are you guys having fun?" in ker je bil odziv bolj mlačen je Vinx nadaljeval: "Guys c`mon, this is Nova Rock!!!", Brian pa je pristavil: "Let me see your hands!" in v zrak so se dvignile vse roke zbrane množice. Za "Goodbye" je sledila ena njihovih najstarejših pesmi - za vse tiste, ki spremljajo Vanilla Sky od njihovega začetka v letu 2002. "Distance" je sicer zelo dober komad, če le ne bi začetni rifi spominjali na zlajnanega Scottyja (za vse, ki ne veste, o čem govorim: Scotty Doesn`t Know je komad, ki se pojavi na začetku filma Eurotrip, izvajajo ga Lustra).
Vinx je naslednji komad posvetil vsem, ki so odvisni od sodobnih tehnološki igrački in internetnih storitev, kot je Myspace. Tu je bil "Letargo". Sledil je še "Break It Out", ob katerem je zamigala velika večina zbranih. Fantje so za konec zaigrali še vsem dobro poznano Rihannino "Umbrello", ki upravičuje sloves najbolj bedastega besedila lanskega leta. In čeprav je bilo lepo nedeljsko popoldne, je nekaj deklet iz množice na plan potegnilo dežnike in jih odprlo. Naj bo vse v stilu, če že mora biti.
Setlista Vanilla Sky:
1. Nightmare
2. Cut Away
3. Goodbye
4. Distance
5. Letargo
6. Break It Out
7. Umbrella
Besedilo: Lea Lesar
JAGUAR LOVE: 13.45-14.15
Nadobuden artističen pop pank trio, ki si je nadel ime Jaguar Love, je bil najverjetneje eden najbolj "zelenih" bendov na letošnjem Nova Rock festivalu, saj fantje na izid svojega debitantskega albuma, ki so ga naslovili "Take Me To The Sea", še čakajo. Ta naj bi pri založbi Matador Records izšel predvidoma meseca avgusta. Njihova neprepoznavnost je kljubovala tudi temu, da se je pod odrom zbralo občutno manjše število poslušalcev kot prej na Vanilla Sky.
Marsikomu se ob poslušanju Jaguar Love porodi povezava s francoskim duom Justice, ki si ju bomo lahko čez dobra dva meseca ogledali na avstrijskem festivalu Frequency. Jaguar Love sicer ustvarjajo kvaliteten artistični pank, a zna bit pretirano popačeni vokal Johnnyja Whitneyja na trenutke resnično moteč. Če že ne z vokalom, se lahko vsaj ženski del publike tolaži z njegovimi nebesno modrimi očmi.
Fantje so nam v svojih skromnih petindvajsetih minutah zaigrali predvsem komade s prihajajočega ploščka, med katerimi velja še posebej omeniti "Bats Over The Pacific Ocean", "My Organ Sounds Like" in "Highways Of Gold".
Besedilo: Lea Lesar
GUADALAJARA: 14.40-15.15
Guadalajara so v zadnjem času ena najbolj prodornih avstrijskih ska/pop-pank/rok skupin. Njihovi komadi z zadnje, marca letos izdane plošče "Weapons Of Mass Seduction", kraljujejo na vrhovih mnogih nemških in avstrijskih glasbenih lestvic, po obstoječih podatkih pa naj bi že v prvih nekaj mesecih prodali čez tisoč petsto ploščkov. Če so z nastopom na "Punk Is Dead" koncertu 22. aprila v mariborskem Štuku razočarali, so vtis več kot odlično popravili na Nova Rock. Vzhajajoče zvezde je prišlo poslušati več tisoč oboževalcev – največ od vseh lokalnih bendov, ki so nastopili na festivalu, z izjemo Die Ärzte, ki so poglavje zase.
Osmerica postavnih mladeničev nas je skozi repertoar, na katerem niso manjkali "I`ll Be Alright", "Dreamcatcher", "Short Time Romance", "Trampled Pathways", "Turn Up", "No Matter", poučila o "orožjih zapeljevanja". Vse skupaj je popestril še kitarist Gregor Műnch, ko se je na kovčku svoje kitare podal na "crowdsurfing". Podvig je bil uspešen. Množica je Gregorja na kitarskem kovčku nosila na svojih rokah kar nekaj časa, on pa je med tem izvajal vragolije in na kovčku naredil celo stojo na glavi. Osupljivo!
Fantje so še enkrat dokazali, da znajo narediti žur brez primere. Upam, da se bo tudi mariborska publika 4. julija, ko bodo Guadalajara nastopili na mariborskem Lentu, izkazala tako, kot se je publika na Nova Rock, in s tem popravila aprilski vtis.
Besedilo: Lea Lesar
THE WEAKERTHANS: 15.45 – 15.15
Kanadčani The Weakerthans so zanimivi, so posebni, so indie rokerji, ki v povsem preprosto rok šablono vpenjajo folk trike, reč zadiši celo country, a vokal je tisti pravi uporniški, lahko je celo zelo topel in "beatlovski". Skupina je predstavljala svoj novi album "Reunion Tour". Celih petdeset minut se je družba pod modrim odrom sproščeno pozibavala nad The Weakerthans pop rockom, ki je preprost in zato zelo dostopen. Z občasnimi vskoki večje diletantnosti in rock oponiranja ("Aside"), kot tudi subtilnih umirjenih trenutkov ("Ilustratred Bible Stories"). Zelo prefinjena skupina, z izdelanim zvokom, kot tudi materialom je ponudila izredno kvaliteten nastop, pred maloštevilnim občinstvom pod odrom. Vsi so se namreč v tem času gnetli pod rdečim odrom na britanskih vaških idiotih Enter Shikari.
Besedilo: Aleš Podbrežnik
ANTI-FLAG: 17.05-18.05
Ameriški politični pank bend Anti-flag je eden zanimivejših bendov na glasbeni sceni, saj so zavzeti podporniki boja za pravice živali in organizacije PETA, trije od štirih članov pa so bodisi vegani bodisi vegetarijanci. Bend, ki je nastal leta 1988, je po enem letu obstoja razpadel. Fantje so se ponovno združili leta 1993 in, z izjemo nekaterih menjav članov, še danes uspešno stresajo koncertne odre po vsem svetu. Nastopa na Nova Rock festivalu so začeli s "Spit In The Face", ki je njihov najnovejši komad, nahaja pa se na zadnjem, marca izdanem studijskem albumu z naslovom "Bright Lights Of America" (RCA Records). Množica je ponorela in čeprav so bili "crowdsurfingi" strogo prepovedani, se jim niso mogli izogniti. Prišlo je celo do sožitja med publiko in varnostniki, saj so ti pridno pomagali "surferjem" lepo pristati na trdnih tleh. Pohvalno! Tudi s komadom "I`d Tell You But …" se ni nič spremenilo. Pevec in kitarist Justin (in)Sane je naslednji komad "War Sux, Let`s Party" napovedal z besedami, ki so zvenele nekako takole: "Ni važna barva polti, ni važno ali si straight ali gej, ker danes ne delamo izjem. Se le zabavamo!". Množica je izjavo pospremila z bučnim aplavzom. Sledil je istoimenski komad z zadnjega albuma "Bright Lights Of America". Anti-Flag očitno niso bili zadovoljni z miganjem publike, zato jo je Justin spodbudil: "Let`s make a fuckin` circlepit!!!". Publika se je v trenutku odzvala. Njegova želja, njen ukaz. "Underground Network" (Mobilize, 2002) je še eden malce starejši komad, ob katerem se je folku trgalo. Prav tako je bilo ob "Press Corpse" in "Turncoat". Anti-Flag naredijo žur, kot se spodobi. "Good And Ready" ter "Smartest Bomb" sta sicer novejša komada, a nista bila zato nič slabše sprejeta. Nasprotno, publika je bila še za odtenek glasnejša. Kot mnogi drugi bendi, ki so v teh dneh nastopili na Nova Rock festivalu, tudi Anti-Flag nasprotujejo vojni v Iraku in se ne strinjajo s politiko ameriškega predsednika Georga W. Busha. Za fante je vojna "bullshit", kot se je izrazil Justin. S tem je napovedal "One Trillion Dollars" in "Death Of A Nation". "The Modern Rome Burning" je še en izmed najnovejših komadov in četrti po vrsti na ploščku "Bright Lights Of America". Fantje so kot vino, za katerega pravijo, da z leti postane čedalje boljše. Omenjeni plošček je namreč še en odličen izdelek. Bravo, fantje!
Ura njihovega nastopa se je nezadržno bližala koncu. Anti-Flag seveda niso mogli mimo enega njihovih najboljših komadov "Die For Your Government". Če naslednji komad z naslovom "This Is The End (For You My Friend)" rahlo spominja na legendarne The Doors in kultnega Jima Morrisona, nima besedilo pesmi nobene veze z njimi. Je pa to komad, ki nam je postregel še z zadnjim večjim "circlepitom". Za konec so nam fantje zaigrali in zapeli še "Cities Burn", ki je bil izdan na albumu "For Blood And Empire" (2006). Tako smo bili priča še zadnjemu napenjanju glasilk ter "crowdsurfanju". Do naslednjič …
Setlista Anti-Flag:
1. Intro
2. Spit In The Face
3. I`d Tell You But …
4. War Sux, Let`s Party
5. Bright Lights Of America
6. Underground Network
7. Press Corpse
8. Turncoat
9. Good And Ready
10. Smartest Bomb
11. One Trillion Dollars
12. Death Of A Nation
13. The Modern Rome Burning
14. Die For Your Government
15. This Is The End (For You My Friend)
16. Cities Burn
Besedilo: Lea Lesar
RISE AGAINST: 18.35-19.40
Na oder so se pripodili še eni borci za pravice živali in podporniki PETE – ameriški melodični hardkorovci Rise Against. Bend, ki je svoje popotovanje po svetovni glasbeni sceni začel v letu 1999, dve leti zatem pa udaril s prvim studijskim albumom "The Unraveling", je svoj nastop na Nova Rock začel z "Drones". Več tisoč glava množica, ki se je zbrala pod modrim odrom, jih je z navdušenjem pozdravila. Kako jih tudi ne bi, saj so bili eden bolj pričakovanih bendov tega dne. "Give It All" je verjetno komad z najbolj pestro zgodovino. Poleg zanimivega videospota, v katerem z enim stavkom povedo vse o življenju živali v ujetništvu ("I`ve spent my entire life trapped in a cage" (vse svoje življenje sem preživel v kletki)) ter o globalizaciji in verigah hitre prehrane kot je Mc`Donalds ("42 grams of heart attack" (42 gramov za srčni infarkt)), je bil komad uporabljen tudi v računalniških igricah. Z istega albuma "Siren Song Of The Counter Culture" (2004) je bil tudi naslednji zaigrani komad "State Of The Union". Publika je poplesavala, prepevala … Ob vsem tem se ti v navalu navdušenja kar koža naježi. Vokalist Tim McIlrath je nato komad "Ready To Fall" posvetim vsem tistim, ki ne morejo govoriti zase, kar je bila še ena lepa gesta v podporo PETI. Fantje so nadaljevali z "Injection". Množica je ustvarila več kot deset "circlepitov" in Tim je bil nad njimi tako navdušen, da je izjavil, da jih še na nobenem koncertu Rise Against ni doživel toliko. Bravo, za publiko! "Like The Angel" (Revolutions Per Minute, 2003) je komad, ki ga je Tim napisal, ko je šel z bendom na turnejo in je za ta čas zapustil hčerko. Je pa tudi komad, ki je bil prav tako uporabljen v računalniški igrici in sicer v znameniti skejtarski pustolovščini Tony Hawk`s Underground. Nato sta bila tu še "Blood To Bleed", ki je ponovno požel val navdušenja, ter "Heaven Knows", ki je bil prvi singel s prej omenjene plošče "Revolutions Per Minute". Seveda tudi pri Rise Against ni šlo brez njihovih najbolj prepoznavnih komadov, kot so "Chamber The Cartridge", "Last Chance Blueprint" ter "Bricks". Energija, ki je bila v zraku, je neopisljiva, saj jo moraš doživeti. Ne, z "Dancing For Rain" nismo plesali plesa v dežju oziroma po indijanskih običajih plesa za dež, saj nam je po celodnevnem petkovem pihanju sonček prav dobro del. Res, da ni bil več visoko nad nami, smo pa imeli priložnost (poleg dobre glasbe) uživati tudi v prečudovitem sončnem zahodu. Še "Behind Closed Doors", "The Good Left Undone", "Survive". Timu se je iz komada v komad na obrazu risal nasmešek, ki je govoril sam zase. Resnično je užival ob odzivih publike. Fantje so za konec vžgali "Under The Knife" ter "Prayer Of The Refugee". Popoln zaključek popolnega nastopa!
Rise Against so se pol ure po nastopu zbrali v šotoru za dajanje avtogramov. Ob sicer kratkem pogovoru so se fantje izkazali za odlične sogovorce. Izdali so tudi, da lahko proti koncu letošnjega leta, najverjetneje oktobra, pričakujemo njihov nov studijski album.
Setlista Rise Against:
1. Drones
2. Give It All
3. State Of The Union
4. Ready To Fall
5. Injection
6. Like The Angel
7. Blood To Bleed
8. Heaven Knows
9. Chamber The Cartridge
10. Last Chance Blueprint
11. Bricks
12. Dancing For Rain
13. Behind Closed Doors
14. The Good Left Undone
15. Survive
16. Under The Knife
17. Prayer Of The Refugee
Besedilo: Lea Lesar
KID ROCK: 20.10 – 21.25
Kid Rock, čigar pravo ime je Robert James Richie, je z debitantskim albumom "Grits Sandwiches Fot Breakfast" na sceno udaril leta 1990. V karieri je prodal preko triindvajset milijonov albumov, a le njegov zadnji, deveti izdani album "Rock`n`Roll Jesus", ki se je že v prvem tednu prodal v preko 175.000 izvodih, zaseda vrhove številnih glasbenih lestvic po vsem svetu. Na svetovni turneji "R`n`R Revival Tour" Kid Rocka spremlja enajstčlanska zasedba glasbenikov, združenih pod imenom "Twisted Brown Trucker Band" ter "So Hott Sisters".
"They call me cowboy, I'm the singer in black, So throw a finger in the air and let me see where you're at, Say hey hey …". In res, oblečen v črne hlače ter črno jakno s svetlečimi srebrnimi obrobami je Kid Rock udaril na modrem odru festivala Nova Rock. Prava paša za oči. V stilu "American Badass" za začetek ter famoznim "Lowlife" s spornim verzom "I think racist jokes are funny" za nadaljevanje. Publika je skupaj z Kidom migala v ritmih vzhodnjaškega country-rocka. Dobrodošla popestritev z žaganjem odetega večera. Z najnovejšega albumom "Rock`n`Roll Jesus" je nato sledil še istoimenski komad, s katerim je požel bučen aplavz odobravanja. Že sam začetek komada je bil bolj countryjevsko obarvan kot običajno. Zanimiv dodatek, ni kaj. "Devil Without A Cause" je še en komad več, ki je dokazal, da Kid Rock stresa odre v stilu ameriškega "bad boya", ki ga je le redko opaziti brez cigare v ustih. Ob pazljivem poslušanju omenjenega komada, bi dober poznavalec glasbe ugotovil, da se v besedilu skrivajo verzi, ki si jih je Kid sposodil od hip-hoperjev Whodini (komad The Freaks Come Out At Night) in ameriškega raperja Too Shorta s pravim imenom Todd Anthony Shaw (komad Don`t Fight The Feeling). Kid se je očitno odmaknil od preverjene formule heavy+metal+country+rock in v svoja besedila uspešno vpletel ulične fraze. Očitno je to nova formula za uspeh.
Ko je Kid še enkrat dokazal, da je pravi "Cowboy", je, po odzivu publike, sledil najbolj pričakovan komad z njegovega repertoarja – zadnji in najbolj opevan singel "All Summer Long". Omenjeni komad je Kid Rockov drugi najboljši singel v njegovi diskografiji, ki se je uvrstil na ameriško Billboard lestvico najboljših 100, dobro pa mu kaže tudi na mnogih drugih, predvsem ameriških, lestvicah. Besedilo, ki govori o prvi ljubezni 18-letnega R. J. Richija iz severnega Michingana, vsebuje vsem dobro poznane verze "Sweet Home Alabama" legendarnih Lynyrd Skynyrd ter verze iz "Werewolves Of London" Warrena Zevona. Da je to eden najboljših komadov z zadnje plošče je dokazala tudi publika, ki je skupaj s Kid Rockom in Twisted Brown Trucker Band zapela v en glas. Noro!
Med "Three Sheets To The Wind" se je Kid preizkusil v različnih vlogah. Za začetek kot pevec, nato je poprijel za kitaro, na koncu pa je pod udarci trpel tudi boben. Kako vsestranski glasbenik je tale Kid Rock. Komad se je končal še z enim hitom – "My Name Is Rock".
Malce več kot enourni nastop je mignil kot bi trenil. Za konec še "So Hott" ter "Bawitdaba". Publika je še zadnjič zamigala s Kid Rockom. Ni važno, s kakšno interpretacijo komada pride kavboj na oder, ker vedno vžge že s svojo pojavo. Tip pač ima glas in stas.
Setlista Kid Rocka:
1. American Badass
2. Lowlife
3. Rock`n`Roll Jesus
4. Devil Without A Cause
5. Cowboy
6. All Summer Long
7. Three Sheets To The Wind / My Name Is Rock
8. So Hott
9. Bawitdaba
Besedilo: Lea Lesar
INCUBUS: 21.55-23.15
Povratniki Nova Rock festivala, alternativni rokerji Incubus, so se ponovno znašli na modrem odru. In tudi tokrat so igrali pred glavnimi nastopajočimi. Bend, ki je nastal v začetku devetdesetih, se je med zvezde glasbenega neba izstrelil s šestimi studijskimi albumi, največ uspeha pa jim je prinesel predvsem zadnji "Light Granades", ki je izšel leta 2006.
Brandon Boyd in klapa so nas z "Just A Phase" ponesli v malce mirnejše nadaljevanje večera. Odlična odrska osvetljava z ne preveč močnimi lučmi je poskrbela, da se je okoli odra spletlo pravo malo romantično kraljestvo, ki ga je popestrila glasba za dušo. "Nice To Know You" je to še potrdil. Incubus so žareli v vsem svojem sijaju. Tudi publika se je izkazala za več kot odlično. Nežno je prepevala skupaj z Brandonom ter se mehko pozibavala. Na četrtem studijskem albumu Incubus "Morning View" (oktober 2001) se nahaja tudi "Wish You Were Here", ki nima nikakršne veze z legendarnimi Pink Floyd. Mogoče je komad prav zaradi tega še kanček bolj poseben. MTV je prvotni videospot za omenjeni komad zaradi 11. septembra razglasil za neprimernega, zato so bili Incubus primorani videospot na novo posneti. Boyd je potezo MTV ostro obsodil.
Z njihovega zadnjega albuma je nato sledila "Anna Molly". Komad, ki je bil sprva imenovan "Anamoly", je bil zaradi neznanih razlogov kmalu preimenovan v obstoječo verzijo, a izgovorjava je še vedno ostala enaka originalnemu naslovu komada. Pesem je že od izida albuma presenetljivo dobro sprejeta, to pa je dokazala tudi publika na Nova Rock. Incubus so nadaljevali z njihovo najlepšo balado "Love Hurts". Petje več tisoč glave množice se je čedalje bolj stopnjevalo in sledilo Brandonu, kateremu se je na obrazu kazalo, da v vsak komad vloži delček svoje duše. Še "Circles", "A Kiss To Send Us Off" ter "Drive". Z Incubus z lahkoto odsanjaš daleč stran od realnega sveta. Tako kot "Wish You Were Here" je tudi "Megalomaniac" ob izidu naletel na resne obtožbe, da naj bi komad govoril o politiki ameriškega predsednika Georga W. Busha. Boyd je tudi to obtožbo zanikal in pojasnil, da gre za megalomane na splošno. Kar pa nima nobene veze s spevnostjo komada, ki je odlična. "Megalomaniac" je še en komad več v nizu uspešnic Američanov Incubus. Po "Look Alive" ter "Are You In?" je sledila približno dvanajst minutna verzija komada "Pistola", med katerim je Brandon poprijel tudi za kitaro. Za piko na i smo slišali še "Stellar" in "A Crow Left Of The Murder", ki sta požela plaz odobravanja.
Incubus so se ponovno izkazali v vsem svojem sijaju. Brandon pa … Kot bi živel v svojem svetu. V preprosti grunge opravi, brez komunikacije z občinstvom, ovit v mistiko. Vse kar je izjavil, je bilo le nekajkrat rečeno "Thank you, boys and girls!". Hvala vam, Incubus.
Setlista Incubus:
1. Just A Phase
2. Nice To Know You
3. Wish You Were Here
4. Anna Molly
5. Love Hurts
6. Circles
7. A Kiss To Send Us Off
8. Drive
9. Megalomaniac
10. Look Alive
11. Are You In?
12. Pistola
13. Stellar
14. A Crow Left Of The Murder
Besedilo: Lea Lesar
RAGE AGAINST THE MACHINE: 23.45-01.05
Nesporne zvezde vseh treh dni Nova Rock festivala so bili zagotovo lanskoletni povratniki na glasbeno sceno, ameriški alternativci Rage Against The Machine. Na oder z velikansko peterokrako rdečo zvezdo kot ozadjem, so RATM prišli ob zvokih tuljenja siren, več kot sto tisoč glavo množico pa je pevec Zack de la Rocha pozdravil z: "Good evening, we are Rage Against The Machine from Los Angeles, California". Svoj nastop so začeli s "Testify" in publika takoj pod odrom je ustvarila ogromen "circlepit". RATM so opevani prav tako, kot so bili pred razpadom leta 2000. Nadaljevali so z "Bulls On Parade". Medtem, ko je Zack jezno prepeval "Weapons not food, not homes, not shoes, not need, just feed tha war canibal animal" je množica norela in pridno nabirala modrice. "People Of The Sun" ter "Bombtrack" v nadaljevanju. Čeprav je Zack malce starejši in mogoče za odtenek mirnejši, je njegov glas še vedno, če ne še bolj, poln jeze. "Know Your Enemy" je požel največji aplavz do sedaj. Rahlo zadihani Zack je med solažnimi vložki, ki jih je izvajal Tom Morello, njegov DJ (kot ga je sam oklical), počival in lovil sapo. Se mu mar že poznajo leta? Še "Bullet In The Head" ter "Born Of A Broken Man". Publika je bila že zelo zadihana, a je še kar migala, Rage Against The Machine pa so tako iz komada v komad upravičevali svoj sloves legend. Seveda ni šlo brez komada "Vietnow" ter enega mojih favoritov – "Guerilla Radio". Res, da je publika prepevala med vsakim komadom, a se je zdelo, da je med verzi "It has to start somewhere, It has to start sometime, What better place than here, What better time than now, All hell cant stop us now, All hell cant stop us now, All hell cant stop us now, All hell cant stop us now, All hell cant stop us now, All hell cant stop us now …" še za odtenek glasnejša, RATM pa so zveneli še trše in jeznejše. Basist Tim Commerford, ki s svojim tatujem izgleda kot v oklepu oziroma opravi akcijskega junaka, se je za trenutek res zazdel tako mogočen. No, saj navsezadnje tudi je. Med "Ashes In The Fall" se je Zack lotil razbijanja stojala za mikrofon, kar je bilo prav zanimivo videti. Nekako je pač moral sprostiti svojo jezo. "Calm Like A Bomb" ter "Sleep Now In The Fire" sta postregla z vedno novimi in novimi "circlepiti". Ob koncu prvega dela z "War Within A Breath" je Zack izrekel prve in edine besede med nastopom. Publika se je za trenutek umirila, ta pa jo je spodbudil z besedami: "Check! One… Two. Are you still with us?". V sklepnem delu njihovega nastopa smo slišali še "Freedom", ki so ga začinili z "Township Rebellion". Nato je publika za konec z Rage Against The Machine zapela še "Killing In The Name". Zvrstili so se še zadnji "circlepiti" za letos, priča smo bili veličastnemu ognjemetu in ... Se vidimo naslednje leto!
Setlista Rage Against The Machine:
1. Testify
2. Bulls On Parade
3. People Of The Sun
4. Bombtrack
5. Know Your Enemy
6. Bullet In The Head
7. Born Of A Broken Man
8. Vietnow
9. Guerilla Radio
10. Ashes In The Fall
11. Calm Like A Bomb
12. Sleep Now In The Fire
13. War Within A Breath
----- dodatek -----
14. Freedom
15. Killing In The Name
Besedilo: Lea Lesar
Trije dnevi rajanja in nastopov najboljših ter najbolj legendarnih skupin so za nami, čas je za slovo. Koncertni del Nova Rock festivala so zaključili Rage Against The Machine, celotno festivalsko dogajanje, ki se je preselilo še pod "Party" šotor pa je zaključil ogromen in prelep ognjemet, ki je bil prava paša za oči. Letošnji festival je z obiskom počastilo približno sto petdeset tisoč obiskovalcev. Pa tudi organizacija je bila, z razliko od lani, občutno izboljšana. Bravo, Haubi & CO. Z lepimi spomini … Do Nova Rock 2009!
Besedilo: Lea Lesar
Fotografije: Aleš Podbrežnik, Matic Zorman
na vrh