Neca Falk, legendarna slovenska umetnica, ki je ustvarila sveženj nepozabnih glasbenih zimzelenov - le ti zaznamujejo generacije slovenskih (in nekdaj jugoslovanskih) državljanov, se je znašla znova v središču aktualnega slovenskega glasbenega utripa. No za Neco lahko rečemo, da ostaja še naprej ena najbolj priljubljenih izvajalk našega časa in prostora, je v letošnjem letu izdala novi studijski album »Od daleč«. Brez posebnega pompa je ta nastajal v razponu časovnega intervala dobrih dveh let ob sodelovanju z obema Boštjanoma iz Katalene in prekaljenim basistom Žigo Golobom. Neca, ki si je leta 1984 postavila spomenik s trajno ponarodelim »Mačkom Murijem in Muco Maco« albumom torej, ki v letošnjem letu praznuje 30. let, je temu rojstnemu dnevu
Od praznovanja jubilejev v sedanjost! Do albuma »Od daleč«, ki je aktualen. Tudi v tem spisu. Kar se nam je izmuznilo v začetku junija v ljubljanskem CUK Kinu Šiška, smo torej uspeli vsaj deloma prestreči v sklopu letošnjega Kamfesta. Ura je že skorja pol osem zvečer. Zamujam na prizorišče. Črnina vsevprek po nebu. Mar se bo znova ulilo, kot že ničkolikokrat v letošnjem juliju in avgustu? Če je sonce dva dni nazaj, ko je na Malem gradu nastopil Tomaž Domicelj (RockLine reportaža TUKAJ!), navdajalo z upom, da bo vsaj kak teden z mir pred dežjem, je teža črnih oblakov že znova nevarno pritiskala k tlom, ko so jih nad nas gnala vetrovja preko Kamniško Savinskih Alp. Na prizorišče sem privekal z malho dvajsetminutne zamude. Kvartet v sestavi Neca Falk (vokal), Boštjan Narat (kitara), Boštjan Gombač (pihala, tolkala, ostale »glasbene igrače«) ter Žiga Golob (kontrabas) je bil že jedro zatopljen v predstavitev najnovejših skladb albuma »Od daleč«. Na pobočni zelenici Malega gradu, prikupno posejani s štrlečimi skalnimi »nabuhlinami«, kjer je manjkal samo še napis »Ne trgaj gorskega cvetja«, je s čuječno opreznostjo spremljalo koncert dobrih 300 uročenih obiskovalcev. Vseh starosti.
Necin odlični vokal je znova izvabljal najboljše kar zmore in občutek je, da z leti le zori, kot staro dobro vino. Kabaretni swing ozaljšan z jazzovsko spravljivostjo ter značajsko konturo slovenskega ljudskega melosa, je tvoril idealno ogrodje za srčno izpovedno noto Necine poezije, še posebej za najnovejše skladbe, saj je »Od daleč« doživljal v koncertnem repertoarju glavnino pozornosti. Družba zbranih je predano spremljala koncert in dejanja kvarteta vseskozi pozdravljala z velikim simpatijami. Ob konkretni obtežitvi set liste z novim materialom, ki je vključeval točke albuma »Od daleč«, kot med drugim Ne tvegaj vsega, ker lahko ti uspe, Od daleč, Star klavir, Kar tako, Vem, zakaj, Nepopustljiva, kot sneg, je večina z največjo nestrpnostjo čakala na prepoznavne zimzelene. Kvartet je tako kar nekajkrat konkretno podžgal publiko, ko so odjeknile Z več plati, Kako sva si različna (v spremljavi sobivajo kar tri ukulele), pa Balada. V predgovoru k skladbi Balada, si je kvartet kot že ničkolikokrat pred tem, privoščil znova nekaj hudomušnosti. Če imaš na odru par Gombač-Narat, to nikakor ne čudi. Lucidna plat koncertov zasedbe Katalena, se je torej prenesla tudi na koncerte Nece Falk. Oba Boštjana sta se namreč v tej skladbi dodobra prepoznala, Neca pa ju je s stavkom: »Vidva se kar pulita zame, jaz pa bom pa o tretjem zapela!«. Sledilo je nekaj sekund tišine, ko Gombaču hudič znova ni dal miru, pa je moral v svoji značilni teatralnosti dodati: »A ne Žiga?« in narod je prasnil v smeh. Vsekakor pa zasedba ni zaobšla obče zahtevane Vsi ljudje hitijo. Nastopa je bilo prekleto hitro konec Bend se je vrnil za hitri dodatek z Uspavanko in potešil množico glede pričakovanja izvedb klasik o Mačku Muriju, nato pa jo naglo ucvrl z odra.
Navkljub gromkemu zahtevanju še enega dodatka s strani neutolažljive množice, je program Kamfesta minutažo zasedbi strogo odmeril, kajti že čez 15. minut je sledil na taistem odru nastop Polone Kasal, ki so ga zaradi grozečega naliva preventivno prestavili iz druge lokacije. Se pravi »z dežja pod kap«.
Neca ostaja hipnotična. Njen vokal in njegovo predano zlivanje z glasbo kreira tisto »podtalno« občutje deviške čistosti, zato je znova v vsej iskrenosti polnokrvno prevzemal. Za glasbenico, ki je hlačni žep začepila z levico (kjer je taista levica pretežni del koncerta tudi obstala), gre verjetno pri vsem tem za rutino, čeprav se je Neca med nastopom vseskozi vidno zabavala, preseneča pa to, da na odru ni zavzemala centralne lege (pozicije), čeprav sta njen glas in prezentacija centralni figuri nastopa. Neca je bila to pot pomaknjena nekoliko stran od odra, pravzaprav je bil najbližji odru Narat s stolom in svojo akustično kitaro. Jedrnato in sladko! Po kaj več pa se zagotovo še vrnemo na nov bližnji koncert edinstvene Nece Falk.
na vrh