Letni oder ljubljanske Metelkove Gala Hale se je 2. maja ponovno šibil pod nogami kalifornijskih melodičnih hardcorovcev Ignite. Čeprav je od njihovega obiska pri nas, 3. septembra 2007, minilo le malo več kot pol leta, so se Ignite vrnili na mesto zločina. Le da so tokrat oder delili z Kanadčani BurnThe8Track in Bostončani Death Before Dishonor.
Malce pred pol deveto zvečer so BurnThe8Track prebili led. Svoj nastop so začeli pred peščico zbranih, a vseeno s pravim zagonom. Band je nastal leta 2001 ter ima za sabo že pestro zgodovino koncertiranja, tako na festivalih (Vans Warped tour) kot z veliko večjimi imeni hardcora in punka (Sum 41, The Ataris, Misfits, Comeback Kid, Ignite idr.). Fantje, ki so leta 2004 izdali svoj debitantski album "The Ocean", so suvereno odigrali svoj repertoar, na katerega so se poleg "Buried Beneath Us", "The Full Retourn", "The Ocean" (komadi izdani na prej omenjeni ploščku) uvrstili še komadi z njihovega najnovejšega izdelka z naslovom "Fear Of The Falling Skies" (2007) - "Equilibrium", "The Waterfall", "San Sebastian", "Prototipe".
Na žalost so bili BurnThe8Track žrtve, ki so otvorili petkov koncert in jim je bilo naloženo najtežje – privabiti in ogreti publiko pred odrom. Našlo se je nekaj nesebičnih postav, ki so si prišle ogledat njihov nastop, večina pa je bila razkropljena po celotni Metelkovi, saj je bilo fante moč slišati tudi izven Gala Hale. Podpora bendu pa taka, ha?
Po slabih tridesetih minutah so BurnThe8Track oder prepustili Bostončanom Death Before Dishonor. Izkazalo se je, da so fantje med slovensko mladino bolje poznani, saj so privabili malce večje število obiskovalcev ter ogreli publiko na delovno temperaturo za gospodarje večera. Fantje so predstavili predvsem novejše komade, ki so izšli na plošči "Count Me In" (2007) – "Boston Belongs To Me", "Nowhere To Turn", istoimenskega "Count Me In", "Break Thru It All". Seveda ni manjkal niti njihov prvi singel "Friends Family Forever", ki je leta 2005 izšel na istoimenskem prvencu. Zaigrali so tudi "Born From Misery", ki je še en odličen komad. Death Before Dishonor se s svojim kvalitetnim hardcorom že lahko kosajo z Agnostic Front, Champion, Full Blown Chaos in Terror. Da je temu tako, je potrdila tudi publika, predvsem tista takoj pod odrom, saj se je že kmalu po tem, ko so fantje stopili na oder, začelo prerivanje. Za ogrevanje je bilo torej poskrbljeno.
Po približno tridesetih minutah so nas Death Before Dishonor zapustili in začelo se je nekaj minutno čakanje. Med pripravo odra se je porajalo vprašanje, ali lahko Ignite ponovijo uspešen septembrski koncert. Da ali ne? Obiskovalcev je bilo sicer malce manj kot septembra, vendar to ni pogoj, da koncert ne bi uspel. Nam bodo po nadvse uspešnem albumu "Our Darkest Days", ki je izšel leta 2006 ponudili tudi kaj svežega?
Ignite so stopili na oder nekaj čez dvaindvajseto ter nam za uvod postregli z introm z njihovega zadnjega studijskega albuma "Our Darkest Days". Ta se je previl v "Bleeding", enega njihovih najboljših komadov z omenjene plošče, ki so ga na tržišče pospremili z zelo realističnim videospotom (ogledate si ga lahko na njihovem Myspaceu), v katerem jasno izražajo svoje nestrinjanje z politiko ameriškega predsednika Georga W. Busha ter vojno v Iraku. To ni presenetljivo, saj je za Ignite značilno, da se v svojih socialno in politično angažiranih besedilih ozirajo na aktualne probleme današnjega sveta. Fantje še dobro niso začeli igrati, ko se je množica vsula pred letni oder in tu so bili že prvi stagediverji. Pogum je lepa vrlina, vendar je zdravje malce bolj pomembno, saj je bil marsikateri pristanek uspešen za mišjo dlako. Na žalost te srečen niso imeli vsi. "Fear Is Our Tradition" je zbranim še bolj "napumpal" adrenalin, množica je divjala ter prepevala z Zolijem. Njegov čisti vokal te dobesedno zasvoji in tako nezavedno začneš odpirati usta. Nato smo se z komadom "Who Sold Out Now" vrnili na malce starejšo ploščo "A Place Called Home", izdano leta 2001. Na tem albumu se nahaja tudi njihov istoimenski ter naslednji zaigrani komad. Sledil je še eden njihovih večjih hitov – "My Judgement Day". Množica se je prerivala, prepevala ter lovila nadobudne stagedivingarje. Adrenalin je bil na vrhuncu, marsikomu je bilo vseeno ali bo pristal na publiki ali na trdih betonskih tleh. Nič jih ni moglo ustaviti. "Are You Listening?" nas je popeljal nazaj na zadnjo ploščo, s katere je sledil tudi "Let It Burn". "Run" ter "Man Against Man" sta bila naslednja zaigrana komada, brez katerih bi bil njihov repertoar pomanjkljiv. Med vsakim njihovim koncertom imamo priložnost slišati tudi priredbo komada "Banned In DC", ki ga v originalu izvajajo Bad Brains. Sledilo je nekaj, česar pri Ignite nismo navajeni – komad "Slowdown" sta Zoli in Brian odigrala v akustični verziji. Ne bi moglo biti slišano bolje! "Poverty For All" je še en hit z ploščka "Our Darkest Days", ki velja za enega izmed najboljših hardcore albumov zadnjih nekaj let. "I can't believe the news today, I can't close my eyes and make it go away. How long, how long must we sing this song ..." je uvod v enega največjih hitov irskih rokerjev U2 – komad "Sunday Bloody Sunday", ki je še eden nepogrešljivih komadov na njihovem repertoarju. Po popolnem uvodu v komad so morali zaradi nesrečnega padca enega od stagedivarjev Ignite za trenutek prekiniti koncert, čeprav je Zoli ves čas nagovarjal publiko naj se malo umiri. Ker lepe besede niso padle na plodna tla, se je zgodila nesreča, vendar na srečo brez hujših posledic. Je pa to za večino zbranih pomenilo konec skakanja po in z odra, le nekaterim junakom je kljub prepovedim uspel še kakšen skok.
Zaradi negodovanja občanov ter po njihovem kaljenja javnega reda in miru, so morali Ignite malce čez enajsto pripeljati svoj koncert do konca. Po vsakem glavnem obroku se prileže tudi sladica. V tem primeru je Zoli z ostalimi člani pripravil akustični zaključek s komadoma "By My Side" ter "Know Your History", ki je bil pravi balzam za dušo. Če se je kdo med koncertom spraševal, ali bomo imeli priložnosti slišati tudi kaj iz prihajajoče nove plošče, je bil odgovor tu. Ignite so čisto za konec za pokušino zaigrali še "The Walls". Je komad morda tiha napoved, da se nam obeta še en album, ki ne bo smel manjkati v moji osebni zbirki? Pustimo se presenetiti.
V slabem letu so Ignite pri nas odigrali dva zelo uspešna koncerta in če povzamem Zolijeve besede, se ob izidu novega albuma ponovno vidimo. Na snidenje!
Besedilo in fotografije: Lea Lesar
na vrh