Ponavadi je pravilo, da so poletni klubski koncerti zelo slabo obiskani. Ali metalci romajo na številne festivale širom Evrope ali pa grejo rit namočit na morje, vsekakor je poleti organizirati koncerte precej riskantno. Zato je toliko bolj pohvalno, da je Nancy pokazal, da ima jajca (em... ali pač nekaj) in v kranjskem Izbruhovem bazenu organizirala pravi thrash/hardcore/crossover fest. Že tako vroč poletni torek so v Kranju ogreli še Thraw, Negligence, No Limits, Ratos de Porao in Municipal Waste!
Kot prvi bi morali na oder stopiti obalni hardcoraši Žižolath, ki pa so zadnji trenutek koncert ža odpovedali, a velikodušno kljub temu posodili svojo opremo. Led so tako prebili (poletni oksimoron press) koroški thrasherji Thraw. Že lep čas jih nisem uspel ujeti in prav veselil sem se, da me po glavi spet lopne pošten riff, bobnarsko bombardiranje in odličen thrash vokal. Thraw so vsakič ko stopijo na oder kot bi se zlili z njim - kitarski duet Ožbej/Domen riffa kot za stavo in s solažami uničuje vse pred seboj ter dokazujeta, da bi zlahka stopila v škornje Testament dvojca Skolnick/Petersen. Oči se zlahka ustavijo na Bojanovih bobnarskih vragolijah, ki se od daleč zdijo kot pohitreni posnetki. Nikakor pa ne moreš zgrešiti Aleksandra, saj je hkrati tako dober in tako slab vokal že težko najti, da ne govorim o norih nagovorih med komadi. Thraw so še precej prazno dvorano, ki se je počasi, a vztrajno polnila, več kot uspešno pripravili na nadaljevanje večera.
Tudi naslednjih bend je zadnje čase na odrih težko zaslediti, saj Negligence pripravljajo težko pričakovanega naslednika ene najboljših slovenskih metal plošč, Options of a Trapped Mind. Močno se pozna, da so Negligence zadnje čase na odrih bolj neprisotni kot prisotni, tako da se je pod odrom nabralo že kar lepo število ljudi. Bendu se prav nič ne pozna odsotnost z odrov, kitarske linije so Dyzu in Jayu izpod prstov tekle kot namazane, virtuoznosti izredno premišljenih riffo in do potankosti premišljenih kitarskih duelov, ki se jih ne bi sramovala niti največja imena thrash metala, pa se še vedno kar ne da in ne da načuditi. Pri živih nastopih Negligence še bolj do izraza pride rušilna ritem sekcija, predvsem razgibano in dinamično bobnanje. Alex je tokrat morda malce pretiraval s "fuck you, mother fuckers" attitudom, a glede na tehnične težave in nekoliko slabše ozvočenje je to še nekako razumljivo. Kljub temu pa je publika refrene komadov kot so Places of Dawn, War Machine in Legacy of Lies, Alexu popolnoma prevzela. Za zaključek so nam Negligence ponudili še dva sveža komada, ki bosta mesto našla na novi plošči in glede na to kako obetavno sta zvenela, lahko zlahka rečem, da je naslednik Options of a Trapped Mind ena najbolj pričakovanih plošč letošnjega leta!
Z zaključkom Negligence nastopa smo zakorakali v drugačne glasbene sfere večera, saj so oder že zasedle staroste slovenskega hardcore, Obalni prvaki No Limits. Eden najstarejših slovenskih bendov, ki po odrih razgraja že dobrih 18 let je v dobrih 40 minutah dokazal, da se jih dolgoletna kariera ni niti malo dotaknila. Tako energičnega in sproščenega koncerta ne doživiš od marsikaterega mlajšega benda, No Limits so kot rojeni za oder! Kraljuje predvsem karizmatični in simpatični frontman Enco, ki je učinkovito povezal komade z družbeno kritičnimi in antipolitičnimi temami. No Limits so Bazen vrnili v devetedeseta leta, v čas ko je svetu vladal crossover v podobi skupin kot so D.R.I. in Suicidal Tendencies, in zlahka se je pred očmi naslikala nostalgija zlatih časov newyorškega hardcora.
V podobnem duhu so nadaljevali ekskluzivni gosti, direktno iz Sao Paola, Brazilija. Iz vseh lukenj bazena so prilezle kletne podgane in na oder je stopila legendarna hardcore/crossover zasedba Ratos de Porao. Četvorka pod vodstvom simpatičnega debeluščka Joao Gorda koncertne odre ruši že slabih dvajset let in moč zasedbe nikakor ne popušča! Ratos de Porao so priredili fantastičen brezkompromisen šus, ki je Bazen spravil v popoln delirij. Moshpiti, stagedajvi in polito pivo, ki je napolnilo dno Bazena se je vrstilo dobro uro. In to brez prestanka! Čas za dihanje pa ni pustil niti bend, saj iz komada v komad drvel kot za stavo. Gordo ni med komadi ust niti odprl, saj za to niti ni bilo časa, a publika je pod odrom kljub temu ustvarila pravi apokaliptični kaos. Brazilske podganice pa se očitno hranijo z energijo folka in petdeset minut je minilo v hipu. Še verjetno najbolj znan rušilec za konec, Crucificados pelo sistema, ki ga je priredila tudi Sepultura in podganice so se odpravile nazaj v klet. Publiko pa pustile srečno in nasmejano do ušes!
Za vrhunec večera pa so poskrbeli mladi prvaki crossover thrasha, Municipal Waste iz Richmonda. Šele z Municipal Waste pa so se popolnoma nabitemu Bazenu odprla peklenska vrata. Fantje niso dali dihati publiki in fantastični odtrgani frontman Tony Foresta je publiki neprestano ukazoval k nebrazdanemu moshanju in pozival k circle pitom. Municipal Waste koncert ne bi moral bolje opisati kot z naslovom njihove tretje plošče - The Art of Partying. In fantje so umetnost zabave s svojimi koncerti razvili do skrajnosti. Dvomim, da še kateri bend pipravi bolj zabaven, odtrgan in odštekan koncert. Sploh ko Tony zahteva wall of death - kot Mojzes morje poba razdeli dvorano na dva dela. Medtem se opojno na odru maja še nekdo, ki je neuspešno čakal na stagedajve, ki mu ga je prisodil kar Tony in ob tem pripomnil, "He chose that side!" Za odlično podporo Tonyju skrbi kitarist Ryan Waste, ki prav tako stalno poziva k divjemu moshanju in tako mimogrede postreže s posvetili Slayer (s komadom Acid Sentence, ki se nahaja na prihajajoči plošči Massive Aggressive) in Cliffu Burtonu (Black Ice). Nekje na sredi koncerta je eden izmed obiskovalcev spustil lep kupček bruhice direktno na oder in Tony je zopet šaljivo pripomnil, da Municipal Waste koncerta ni brez bruhanja na odru. Hehe! Fantje so šopali komad za komadom in dvakrat odigrali 17 sekundno epsko himno I Want to Kill the President. In jo v drugo še pohitrili! In za konec seveda obvezno komad Born to Party, ki z zaključnim verzom še najbolje opiše MW koncert - "Municipal Waste is gonna fuck you up!!!"
Z Municipal Waste in ostalimi bendi smo doživeli enega najboljših koncertov, ki jim je bil priča kranjski Bazen. K temu je pripomogla odlična atmosfera, ki nas je vrnila v sredo devetdesetih, ko so se na underground koncertih razumeli tako metalci kot hardcoraši kot punkerji, izredno dobro izbrani bendi ter odlična organizacija. In seveda Nancy... "Nancy made us come!"
Fotografije: Robi Lipej
na vrh