Založba Dallas nas redno zalaga z dobrimi koncerti in tako je bilo tudi prejšnji četrtek, 17. decembra, ko so nas v Ortu obiskali Zagrebčani iz rock zasedbe Vatra. S fotografom se nama je uspelo prebiti na tonsko vajo, kjer sva ravno ujela skupino med skladbo Mornarska majica in že pred samim uradnim začetkom nastopa je bilo jasno, da si lahko znova obetamo dinamičen glasbeni večer.
Slabe pol ure pred enajsto se je nastop začel z udarnim Svjetla i sirene, v katerem se v slabih štirih minutah izmenjajo dramatični kitarski prijemi z mehkejšimi melodičnimi vložki. Že ta, prvi komad pa tudi nekaj drugih iz njihovega zadnjega albuma Sputnik me močno spominjajo na britansko zasedbo Muse, ki je prav tako znana po svoji udarni in prepričljivi predstavitvi nekaterih življenjskih resnic v razmeroma skromni minutaži. Vključevanje klaviatur, ki so bile nekoliko bolj izrazite že v naslednjem komadu Glava kojom ne razmišljam, asociacijo na Britance samo še podkrepi.
Istega večera je v Ljubljani koncertiral tudi dobro znani Rambo Amadeus in mogoče je to dejstvo v kombinaciji s sibirskimi zimskimi pogoji tistega četrtka botrovalo bolj slabemu obisku Orto bara. Vse skupaj je še najbolj spominjalo na zasebno zabavo, kjer pa ni manjkalo energije in pripravljenosti na kvaliteten izkoristek večera. Najbrž je skupina tudi zaradi slabega obiska z originalnega seznama skladb črtala zadnji dve in tako nekoliko prej zaključila svoj nastop. Vsem oboževalcem, ki bi si Vatro želeli ogledati v mogoče nekoliko bolj grandiozni različici, priporočam, da se udeležite njihovega silvestrskega koncerta v Zagrebu na Trgu Bana Jelačića.
Vatra ustvarjajo že deset let in tudi v Ortu smo slišali izdelke iz vseh njihovih petih albumov. Veliko obiskovalcev je nekoliko bolj burno reagiralo predvsem na njihove starejše pesmi, meni osebno pa je najbolj pri srcu ravno zadnji album Sputnik in višek koncerta je bil za nekatere izmed nas zagotovo komad Eskim, ki ne bi mogel bolj popolno opisati nemogočih ledenodobnih pogojev za življenje, ki smo jih doživljali tiste decembrske noči: "Tvog Eskima progutat če zima, ako me ostaviš na hladnom pred vratima. Tvog Eskima hladna zima pretvorit če u pingvina."
Skupina v živo funkcionira kot uigrana celota in lahko bi rekla da končna vsota presega le seštevek posameznih članov. Koncertna izkušnja je torej vsekakor nadgradnja studijskih izdelkov in čeprav sama konstrukcija skladb kakšne hude improvizacije ne dopušča, pa skupina doseže tisto tako pomembno koncertno dodano vrednost s svojim pozitivnim in osredotočenim pristopom, v smislu: "Igramo enako, pa če gre za 20 ali pa 20.000 ljudi".
Fotografije: Tadej Reissner
na vrh