Dva za pot na avstrijsko Tirolsko! Še nas je nekaj preživelih manijakov! Točneje dve metalski duši! Za ogled koncerta nemške heavy rock zasedbe Sinner, kateri še danes šefuje neumorni nemški metal guru Mat Sinner (Sinner, Primal Fear, Voodoo Circle, itd...). Mat Sinner je stari maček na metal sceni, najbolj je znan, kot basist pri skupini Primal Fear, na katerega se tudi primarno koncentrira. Tako izhajajo albumi njegove matične zasedbe Sinner navadno takrat, ko Primal Fear "pavzirajo", temu pa sledi navadno tudi kratka Sinner evropska turneja s termini, ki so Sloveniji navado peklensko oddaljeni. Po odpovedi septembrske turneje, zaradi poškodbe Mata Sinnerja pri padcu med vožnjo z motorjem, je sprva načrtovani naskok na nemški Augsburg, kjer je imela skupina enega od potrjenih koncertov, pač padel v vodo. No, ko so potrdili drugi sveženj koncertov prestavljene turneje, pa smo tako privarčevali kakih 200 km vožnje (v obe smeri), saj je bend potrdil v novem svežnju terminov, med drugim tudi nastop v avstrijskem Woerglu in tamkajšnjem klubu Komma. In to na idealen dan. Soboto.
Kot predskupina spremljajo na turneji zasedbo Sinner še eni Nemci, imenovani Voodoo Circle. Zasedba je sestavljena iz vrhunskih glasbenikov. V prvi vrsti je tu Pink Cream 69 vokalist David Readman, bas kitaro igra sam presvetli Mat Sinner (torej je vsak večer nastopal dvakrat v sklopu), šef skupne je pravi Malmsteenovski "guitarrero" Alex Beyrodt (istočasno član Sinner in Primal Fear, in edini ki je pobral, tako kot Mat, po dva honorarja na koncertni večer), tu je še klaviaturist Jimmy Kresic, medtem ko terorizira bobne Markus Kullmann. Skupina je letos izdala svoj drugi studijski album "Broken Heart Syndrome". Slogovno ostajajo Voodoo Circle zvesti izročilu hard rocka s temeljem iskanja navdiha v liku in delu skupin sedemdesetih let, v prvi vrsti Rainbow in Deep Purple. Ni čudno, saj je Beyrodt kot osnovni pogonski motor in kreativni idejni vodja Voodoo Circle v igranju kitare skorajda izrezljana kombinacija z Blackmoreom obsedenega Malmsteena.
Voodoo Circle so na odru fantastični. Dennis je na vokalu standardno eksploziven v sleherni legi do katere se povzpne (ali spusti), njegov glas z leti očitno ne peša, pač pa njegov izredno lep, čist melodičen vokal zori, kot staro dobro vino. Bend je kompakten in neukročen. V slogu vzornikov vpletajo tudi Voodoo Circle kopico kratkih jamm vložkov, kjer si izmenjata tudi Beyrodt in Kresic nekaj kratkih dodatnih rafalov soliranja, s čimer skupina mojstrsko podžiga tako občinstvo pod odrom, seveda pa takšno samo-izzivanje ega spodbuja glasbenike k še bolj navdahnjenemu pristopanju v izvedbi materiala. Zasedba je po pričakovanju zložila repertoar sestavljen iz obeh studijskih albumov, s poudarkom na najnovejšem "Broken Heart Syndrome".
Sledi krajša pavza, priprava odra za glavne nosilce večera Sinner. Sinner, ki so to turnejo prioritetno posvetili promociji letos izdanega novega studijskega albuma "One Bullet Left" (2011), so se z zadnjimi tremi albumi vrnili k hard rock zvoku in k svojim koreninam osemdesetih. Sinner so izdali tam, med 1996 in 2003, nekaj strupeno povampirjeno metalsko režečih albumov, ki dosegajo nivo hrupnih razsežnosti albumov "bratskih" Primal Fear. Žal pa skladb, po katerih so med ljubitelji težkometalne glasbe bili vselej najbolj prepoznavni in cenjeni, že nekaj let ne izvajajo več v živo.
Sinner so pred kratim osvežili postavo. Po novem v njej igrajo kar trije kitaristi in sicer Alex Beyrodt, Christof Leim in Alex Scholpp. Na bobnih ima Mat Sinner v postavi enega najboljših nemških bobnarjev ta hip na planetu Andrea Hilgersa (Rage, ex-Axxis, Silent Force). Ne smemo zaobiti klene prve figure - šefa in vodje Mata SInnerja, na vokalu in bas kitari. Kvintet torej. Včasih je bil peti Sinner član klaviaturist Frank Roeseler, po novem ni klaviatur, pač pa le vražje trojno kitarsko žigosanje. Hilgers in Beyrodt sta igrala skupaj že pri Silent Force. Torej so veze med člani skupine že ustaljene in prijateljstva že vrsto let dodobra determinirana.
Malo po deveti zvečer stopijo Sinner na oder skozi uvod, potem pa sledi erupcija v udarno Suicide Mission. Zvok na odru je odličen. Pravo pašo za oči je razkrival razgled na tri "ostro nazobčane" kitariste kako norijo na odru in jih razganja od prebitka adrenalina, ko z vehemenco režejo svoje kitarske riffe. Sinner voz vzdržuje peto prestavo ko zasedba nadaljuje satanski marš z popadljivo Comin' Out Fighting iz istoimenskega album iz leta 1986, zvok pa v masivni rušilnosti še pridobi. Matov prepoznavni, srednje do nižje intonirani "macho" vokal, je melodičen dovolj, hkrati pa v svojih legah razvija največ moči! Njegove bas linije so enostavne, vendar je zvok njegovega kopanja po basu rožljajoče debel. Ker po novem v skupini ni več klaviaturista Roeslerja, ki je nekoč skrbel tudi za spremljevalne vokal, je le te Mat zaupal Voodoo Circle kolegu Davidu Readmanu. Readman je ob tem ostal kar za šankom, ki je bil postavljen na odru in izza šanka prepeval svoje linije vokalnih harmonij, medtem, ko si je pripravljal koktejle na bazi Jacka Danielsa. Še več. Readman je skrbel, da tudi grla zasedbe Sinner niso ostala suha. Zato je namešal več kozarčkov vražjega likvorja, člani zasedbe Sinner pa so jih prihajali do šanka nagibati, v manj zahtevnih delih skladb, kjer njihovo sodelovanje v interpretaciji skladb pač ni esencialnega pomena. Bend je deloval resnično sproščeno in je v izvedbi vidno užival. V kvintetu je še najbolj razočaral prav Mat Sinner, ki kot frontman, ni vzdrževal pretiranega očesnega stika s publiko in je na odru deloval zato precej hladno in "odmaknjeno". Odigrali so pet pesmi iz novega albuma! Povsem upravičeno, saj je album več, kot vreden vse pozornosti pravega ljubitelja glasbe Sinner. Skupina je nadaljevala z rušilnim tempom. Govorjenja med skladbami je bilo bore malo, ali nič. Sledila je solo točka na bobnih, kjer je Hilgers pokazal, da je iz testa, kakršnemu lahko parira le peščica evropskih metal bobnarjev.
Sinner so ponudili, kar nekaj poslastic iz ere osemdesetih in tako zaigrali skladbi Bad Girl in Danger Zone. S slednjo skladbo so fantje zaključili koncertni nastop. Kaj reči po odigranih 14 skladbah? Je koncert minil prehitro? Od skupine kova Sinner, z zajetno diskografijo albumov bi pričakoval, da bo zaigrala le kakšno skladbo več. Na set list ni bilo nič iz "metal" obdobja skupine in albumov kot so "End Of Sanctuary", "Nature Of Evil" in "Judgement Day". Tako je ostal po koncertu bridki občutek, da pač bend nastopa na tej turneji z nekaj premišljeno dodanega zaviranja in varčevanja.
Po koncertu smo se pogovarjali s Sinner kitaristom Chris-em. Uglajeni in neverjetno prijazni glasbenik je dejal, da so se zavestno odločili, da v repertoar uvrstijo krajše in udarnejše skladbe. Skupina je na odru odlično uigrana, zvok je deloval optimalno, slišal se je vsak ton igranja slehernega glasbenika v kvintetu. Pesmi v živo delujejo v izvedbi še bolj polno in izrazito, kot je to na studijskih izvirnikih. Kljub krajši minutaži je ogled koncerta skupine Sinner obveza vsem pravovernim ljubiteljem hard/heavy zvoka, saj je skupina na zemljevidu Evrope vrste slogovni posebnež heavy rocka. Preprosto. Nemška zanesljivost, ki jo v vsem opravičuje utelešenje pregovorne fraze: "Germany rocks!" "Roxxx heavy as fuck!".
fotografije in besedilo: Jani Mihevc Cah
besedilo uredil: Aleš Podbrežnik
na vrh