Nad indie koncertno ponudbo letošnjega poletja se je težko pritoževati: po julijskem nastopu The National so nas dober mesec na isto prizorišče zvabili newyorški prvaki Interpol.
Kljub dopustniškemu terminu so bile Križanke do polovice polne, tudi po zaslugi italijansko in hrvaško govorečih fenov skupine.
Ogrevalni krog je pripadel trbovskim We Can't Sleep at Night, gotovo enemu najobetavnejših imen slovenske indie rock scene. Fantje so priložnost odlično izkoristili in odigrali res energično in uigrano. V živo zvenijo precej ostreje kot na posnetkih, kitarist in basist pa občasno popestrita melodiko njihovega precej britansko zvenečega indie rocka z uporabo klaviatur.
Kmalu po deseti so brez posebnega pompa Interpol začeli s pesmijo Success z nove plošče, ki ne nosi posebnega naslova. Odrski nastop je do konca potekal pod minimalistično odrsko razsvetljavo, precej statično, fantje so ostajali večinoma zaverovani v svoje instrumente, z jasnim sporočilom: tukaj smo zaradi glasbe!
Škoda je le, da je ta glasba do naših ušesih pripotovala precej nejasno, v prvi tretjini je bilo premalo slišati vokal Paula Banksa, kasneje je bilo bolje, a na domačih prizoriščih se moramo očitno poslušalci zadovoljiti z zgolj povprečno zvočno sliko, tudi v Križankah.
Interpol so že skoraj dve leti na turneji, med drugim so ogrevali tudi občinstvo U2, v tem času pa so po odhodu basista ostali trio, ki ga poleg Banksa na kitari in vokalu sestavljata še kitarist Daniel Kessler in bobnar Sam Fogarino. Na odru jim pomagata še session glasbenika, klaviaturist Brandon Curtis in basist Brad Truax.
Prav slednji je poskrbel za precej bolj dinamično glasbeno podobo, kakor smo je vajeni s plošč, njegov bas je ritmično in melodično vlekel cel bend naprej.
Očitno se je v Plečnikov hram kulture napotilo precej zvestih oboževalcev skupine, saj je bilo vzdušje odlično, odziv pa je pozitivno presenetil tudi same Interpol, ki sicer komunikacijo s publiko vzdržujejo na minimumu, poleg nekaj kratkih zahval smo bili deležni še nekaj lepih besed o našem prestolnem mestu pa tudi zelo korektno zahvalo predskupini.
Za aktualno ploščo Interpol, kakor tudi za njihov prejšnji diskografski izdelek, Our Love to Admire, lahko rečemo, da ne dosega prejšnjih stvaritev, kar se je potrdilo tudi v živo.
Starejše skladbe so delovale enostavno prepričljivejše, na njih tudi bazira njihov koncertni repertoar, kar so dokazali v dodatku, ki so ga končali z odlično skladbo Obstacle 1.
Interpol so odigrali koncert na pričakovanem nivoju enega velikih imen sodobne indie rock scene, za presežek pa sta poskrbela basist Brad Truax s svojo energično igro in občinstvo, ki je navdušeno sledilo bendu in poskrbelo, da smo v Križankah v prijetnem vzdušju doživeli še en odličen koncert.
fotografije: Peter Schmidt
na vrh