Lahko smo veseli, da ga imamo. Metaldays! Eden največjih evropskih metal festivalov, ki se je tokrat odvil že trinajstič (resda prej pod dobro znanim, drugim imenom, a to niti ni pomembno) je s svojo edinstveno lokacijo in pestrim naborom nastopajočih postal »a must« dogodek za domači in tuji metal živelj. Ta Metaldays pričakuje tako težko kot rojstvo prvorojenca, vselitev v novo hišo ali poroko. Pretiravam seveda, a prav daleč od resnice pa tudi nisem. Metaldays je letos znova prinesel precej novosti, o katerih bomo še pisali, vsekakor pa je bila največja (in dobrodošla) novost še tretji oder imenovan New Forces. Na njem so že od sobote nastopale neuveljavljene skupine, ki so se hkrati »borile« tudi za nastop na katerem od dveh večjih odrov na naslednji ediciji festivala. Žal je odru že v ponedeljek brutalno ponagajalo vreme, saj ga je neurje sesulo kot hišico iz kart, a je delavnost, organiziranost in marljivost vseh vpletenih, nastop na njem omogočila prav vsem napovedanim bendom. Žal v naslednjih dneh zaradi nekaj nerodnih prekrivanj tretjega odra nismo obiskali prav pogosto, a potezo organizatorja zgolj pozdravljamo in podpiramo. New Forces oder je namreč še posebej zablestel z vlogo dveh »warm-up« večerov.
Nedeljske obiskovalce so na New Forces odru ogrevale štiri nove sile, po aklimatizaciji na tolminsko in festivalsko ozračje smo ujeli polovico le-teh. Na oder spoštljive velikosti in opremljenosti so prvi stopili mladi francoski progresivni/tehnični death metalci Fractal Universe, ki so v pol ure predstavili svoj letos izdani dolgometražni prvenec Engram of Decline. Na njem četverka iz Nancyja združuje očitne vplive bendov kot so Obscura, Gojira, The Faceless in Alkaloid, tako da kaj pretresljivo novega ne povejo, a to kar povejo, povejo na glas, suvereno in samozavestno. Francozi so tako servirali pravi ratatouille lomljenih kitarskih rifov in melodičnih pasaž, ritem sekcija je po publiki brez usmiljenja mlatila z bagetami, Fractal Universe pa so prepričali tudi z izjemno uigranostjo, odpuljenimi solažami in kompleksnimi pristopi. Ob presenetljivo dobrem zvoku za katerega je na tretjem odru vse dni festivala skrbel mojster Zega (Mothermound), so Fractal Universe prepričali pravzaprav zelo gosto posejano publiko in na slovenskih tleh brez dvoma dobili fena ali dva.
Mnogo več fenov pa imajo na naših tleh vsekakor domači Sober Assault in to se je tudi poznalo. Pa vendarle prostora pod odrom niso zasedli le prijatelji benda in domača publika, saj je bilo prizorišče nabito polno in se je na njem bojda zbralo skoraj tisoč ljudi! Sober Assault se svojega največjega koncertnega izziva do sedaj niso ustrašili in svoj posel opravili z odliko. Znova je pod taktirko odlične zvočne podobe zablestela kitarska naveza David »Ginger« Vodopivec/Enej Lamovšek, zaostajal pa ni tudi rohneča ritem sekcija, ki je bobnela kot topovi po gorovju Posočja pred stotimi leti. Enej je tudi zavoljo koncertne pridnosti benda postala prava vokalna zver, ki sicer potihne med komadi, ko delo nagovorov publike prevzame basist Rok Novak, a nič ne de. Sober Assault so namreč številčno publiko potolkli s konkretno rifažo, ki je bila blizu kitarskemu hrustanju Exodus in primesmi melodičnega death metala, ki ni tuj Hypocrisy. Fantje so upravičili mesto nedeljskega »headlinerja« in povsem upravičeno za nagrado dobili nastop na velikem odru na Metaldays 2018! Po zaključku koncertnega dogajanja je v nedeljo v glavnini kampa bržda sledil še zadnji napad na ostanke treznosti.
fotografije: Klemen Udovč
na vrh