Tale dogodek je priletel, kot strela z neba! Metal Witch! Drugi zaporedni! Zakaj vraga Witch? Ker je to v Ljubljani. No in tam v večno taisti Ljubljani, naši ljubi prestolnici slovenskega "kvakanja", je med drugim tudi Vič! Organizator je kar skupina Aperion. Če vzameš stvari v svoje roke, veš da se ti nihče ne more izneveriti v danih obljubah in je zadeva tako lahko res 100% korektno in tekoče izpeljana. In to je veljalo tudi za letošnji Metal Witrtch. Dogodek je namreč uspel v vseh ozirih, lahko bi bilo le nekaj več ljudi, a tako ali tako smo vajeni zadnje čase, zaradi prenasičenosti ponudbe, da so koncerti pač slabše obiskani. Govorim o pravih koncertih. Izvajalcev, katerih glasbena vsebina je otipljiva!
Da taisti Aperion, ki so v letošnjem letu naposled povili odličen studijski prvenec "Act Of Hybris". S tem so Aperion vehementno vstopili v družbo evropskih zasedb, ki se lahko pohvalijo s sebi lastno artistično špuro adventivnega mešanja metalskih, gotskih, pastoralnih in simfoničnih glasbenih elementov.
Bilo je naposled jasno junijsko popoldne in na prizorišču športnega parka Svoboda blizu študentskih domov na Gerbičevi v Ljubljani, se je nabrala kopica radovednih, kot tudi zvestih podpornikov zanimivega zbira skupin, ki je kar sam po sebi klical k obisku.
Kot prvi so se na seznamu nastopajočih znašli mladi novomeški metalci Necrotic. Prvo ime in prvo presenečenje. Moderno, režeče, melodično strupeno ekstremno metalsko! Fantje gradijo na brutaliziranju in "groovu" razgibane ritem linije! Ni težko zaključiti, da gre za skupino, ki je tehnično izjemno dobro podkovana. Skladbe so večplastne. Riffovsko sekanje nasledi prehodni obrat v srednje atmosferično zibanje, sledi nov nepričakovan obrat v divje riffovsko rezgetanje in tako dalje... My Apostasy je primer avtorstva skupine, ki približa konzumentu to multifascetno zasnovanost hibrida melodičnega death metala z vključki black metalske eksotike, najbolj na dlani in neposredno. Fantje seveda potrebujejo nastope. Prebujajoče travnato prizorišče jih je pospremilo z glasnimi ovacijami, saj so fantje že v samem začetku z vehemenco in suverenostjo zašilili ostrino letošnjega Metal Withcha strmo navzgor. Raba sedemstrunske kitare nakazuje na iskanje masive v zvočnem zidu, ki je bilo optimalneje razvito zlasti v sekaški koračnici Icon Of Impurity - gotovo enem od artističnih vrhuncev skupine ta hip. Vokalu bi godilo še nekaj več strupa in zloveščnosti v growl akcentu, kar je naloga skupine, da nadgradi to v prihodnje. Necrotic so po doživetem na Metal Witchu silno smela in nadebudna enota, ki je okrasila slovenski glasbeni prostor in predvsem slovensko metalsko gibanje. Le tako naprej fantje. Posnemite in izdajte čim prej svoj studijski prvenec.
Brezno so prerasli iz seksteta v oktet. Ljubljanske folk metalce je nedavna zapustila pevka in flavtistka Ines Osina , ki je zasedbo spremljala iz publike. Brezno so odigrali svoj preverjeni material med njimi tudi Glasnika in naviti folk metalski marš V nebo. Čuti se, da nova pevka Sara ne premore tako širokega diapazona v oblikovanju vokalnih melodij, ob tem pa je zaznati tudi to, da se prenovljena zasedba še malček išče, kar je potrdila manjša sproščenost ženske sekcije okteta, ki je deloval zakrčeno in statično na relaciji flavta, violina, vokal in spremljevalni vokali. Sicer ne gre skupini oporekati v ničemer. Odlična podpora iz mešalne mize, ki je omogočila suvereno predstavitev skupine! Ta je dala od sebe svoj trenutni odrski maksimum. Skupina trenutno potrebuje čim prej studijski prvenec in čim več nastopov, da se v novi podobi maksimalno uigra in da vezi v ekipi zrastejo.
Shanti Nilayas so absolutni čudaki v slovenskem glasbenem prostoru. Lahko jih le ljubiš ali pa sovražiš. Vmesne variante ni. Moderni metalci, ki združujejo v sebi izročilo post punkerjev / darkerjev tipa Sisters Of Mercy, industrial čudakov Laibach in/ali Rammstein ter gradijo na odrskem videzu, ki jim dodaja značaj gotskega pridiha, zaznamuje specifičen glas. Ta ustvarja vibrirajoč, globok, zamolkel, domala "votel" značaj vokalne interpretacije, za katerega rabiš kar nekaj "Einsteina", da ga osvojiš in vzameš "za svojega". A ko je tvoj zadeve gladko stečejo dalje. Kadar je govora o skupinah, kot so naši junaki Shanti Nilaya, pa če to nekoliko provokativno razširim na gotski metal groove šminkeraj tipa Combichirst, 69 Crazy Eyes, so kot po pravilu prisotne poleg tudi matrice klaviatur in programskih zank, ki v ozadju širijo in poglabljajo koncertno zvočno vsebino skupine. Sicer precej bolj sanjavi, umirjeni in v brezkončni tesnobi žalujoči Shanti Nilaya se izražajo v Slovenskem jeziku, kar jim daje dodaten pedigre posebnežev. Krizantema je odlična skladba v tem oziru, ki 'potrjuje posebnost glasbenega formata skupine. Zasedba poseduje izdelan nastop, skuša pristopati profesionalno z namenom, da čim jasneje in neposredno poudari lastno izrazno bit svojega artizma. K temu sodi tudi izzivalna "črna" odrska oprava. Če iščete posebno in drugačno, potem so Shanti Nilaya pravi naslov za vas. Skladba Gospodar Sanj se je do tega dne odlično prijela tudi v publiki in ob koncu se je prikradlo nekaj zahtev, da fantje to skladbo ponovijo znova. Glede na specifike vokala, je bilo pogrešati nekaj več moči in podpore iz mešalne mize, a bolje žal ni šlo. Preprosto vokal potrebuje zaradi svojih posebnosti večjo izpostavljenost v miksu koncertne zvočne slike skupine, da lahko led in mraz glasbe Shanti Nilaya objameta poslušalčevo srce.
Aperion kot glavni nosilci koncertnega večera, vseskozi rastejo in se razvijajo. "Act Of Hybris" je izdaja na katero so lahko upravičeno ponosni. Nastajala je dolgo. V tem času pa so se tudi Aperion sprofilirali in tako danes predstavljajo ime, ki se lahko pohvali z jasno prepoznavno izrazno glasbeno vsebino. Pevka Zala je seveda s svojim odličnim operetnim soprano vokalom prinesla tisto potrebno kvaliteto, da je zasedba oddelala svoj repertoar z novo veliko odliko.
Aperion so ponudili izredno samozavesten nastop. Nekoliko je le motila odrska igra, ki je Zalo občasno "skrivala" nekoliko v ozadju, med tem ko smo opazovali lahko napeto mišičevje bicepsov čelista Sama in violista Martina v prvi bojni liniji. Torej, pevka kot je Zala naj bo prihodnje absolutno postavljena v ospredje odrskega performansa. In če ji bo slučajno nelagodno v instrumentalnih delih, naj ji fantje potisnejo v roke tamburin. Zasedba je sicer vžgala z odlično balado Uspavanka, tu so bile še Ü, Fe+, pa Maya, odlična kombinacija slovenskega narodnega folk izročila in metala v skladbi Dajte, zasedba pa je svoj nastop strnila s temačno Black Flies, začinjeno z rabo didgeridoo-ja. Kitarist Črt se je v tem obdobju aktivnega delovanja skupine na odrih prelevil v pravega vodjo, ki suvereno povezuje točke z vmesnimi komentarji, da so ti držali publiko budno pred odrom. Seveda pa je štel nad vsem izdelan, prepričljiv nastop skupine. Odlična uigranost gradnikov sicer zahtevno sestavljene in bogate zvočne slike artizma skupine. Ljubitelji naravnih zvočnih kolažev Aperrion vztrajno ignorirajo rabo sintetizatorjev, kar jih tudi dela posebne in drugačne.
Uspeli mini festival se je zaključil natanko ob pol noči. Velik poklon organizatorju - skupini Aperion! Ta je dala možnost predstavitve natanko tistim skupinam, ki to najbolj krvavo potrebujejo in sicer, ob vsem mačehovstvu klubske scene Slovenije, težko prihajajo do svojih nastopov. Takšna naveza štirih skupin, kot jih je prestavil letošnji Metal Witch, bi lahko zdržala za nekaj nastopov po celotni Sloveniji. Seveda hipotetično. Za pravo mini koncertno turnejo petih ali šestih nastopov. Glasbeno sobivanje vseh štirih zasedb je v takšnem naboru silno všečno.
fotografije:
Martin Prezelj (Brezno, Shanti Nilaya),
Uroš Škerjanc (Necrotic, Aperion),
Dare Brenko (Aperion)
na vrh