Pa smo jo le dočakali! Metal Manio Open Air 2008, s strani slovenske metal publike brez dvoma najtežje pričakovani metal dogodek leta. Organizatorjem je tokrat kot nalašč prišel praznik in so lahko tako Metal Manio prvič raztegnili na tri dni, od 14. do 16. avgusta. Majhno, mirno kraško vasico Komen so zopet zasedle metalske horde in tri dni pijančevanja, komiranja, čupanja, mošanja in vse kar le malo diši po metalskem je bilo pred tisoč glavo množico.
Čeprav je bil prvi dan festivala bolj ali manj black metalsko obarvan je bilo potrebno do natikanja glav na kole, čaščenja tistega o čemer govori zdaj že kultni intervju z Gaahlom ("Satan!"; mimogrede pfuj za Gorgoroth, ki so odpovedali nastop na festivalu in kmalu zatem še evropsko turnejo. Očitno se true, nekro, grim in kvlt Ghaal raje mečka in kolenčka s svojim lubijem v studiu...), sodomiziranja kadavrov in devic še malo počakati. Čast začeti festival je tako pripadla mladim koroškim upom slovenskega thrash metala, Thraw. Peterka je v slabem letu delovanja osvojila slovenske odre in srca slovenskih thrasherjev z odličnim adrenalinskim thrash metalom, ki ga na trenutke zabelijo z death metal prijemom ali dvema. Fantje so nalogo prvega benda festivala opravili blesteče in še enkrat navdušili publiko, ki se je je pod odrom kljub zgodnji uri nabralo že lepo število. Čeprav je verjetno k temu pripomogla tudi mamljiva, polovična cena piva med nastopom prvega benda, so Thraw dobili odziv, ki si ga zaslužijo. Na to več kot zgovorno kaže dejstvo, da je bila maskota Metal Manie, Gardko (R.I.P.), ob glavo že med prvimi minutami festivala. Aleksander "Mrtva reka" Smode in njegova druščina pa ne počivajo na lovorikah, saj so odigrali več ali manj nove komade, ki zvenijo prekleto obetavno zato je naslednji stavek več kot na mestu. Kje za boga je demo!?
Thraw setlista:
1. Beats Of Aggression
3. Condemation
4. Injecting Hate
5. Angeleater
BRUTART:
Festival se je z nosilci slovenskega death/doom metala Brutart nadaljeval v nekoliko drugačnih barvah, a zato nič manj kvalitetno. Fantje predstavljajo še vedno aktualni prvenec, po vseh plateh izredno izdajo Mimic, tudi setlisto so sestavljali komadi z albuma z izjemo svežega Towards the Never. Brutart mašinerija je slabo uro nastopa zopet izpeljala izvrstno, ekipa je na Metal Manii dokazala, da diha s polnimi pljuči, pa naj gre za Blaževo kruljenje ali pa izvenserijsko Sebastjanovo bobnanje. Brutart so brez dvoma ena najbolj originalnih in zanimivih zasedb pri nas, zato so primerjave z Gorefest za moje pojme povsem nevmesne. Mimic tako v živo zveni še boljše kot dejansko, a ta plošča je vsekakor obvezen dodatek vsaki polici.
Brutart setlista:
1. Fabric of Illumination
2. The Vere
3. Immigrant
4. Materia
5. Towards the Never
6. Termites
7. Fade
NIBIRU:
Okrog sedme pa je bil ob sončnem zahodu že čas za nastop prve black metalske zasedbe, sumerskih bojevnikov Nibiru, ki so zrasli na pogorišču legendarnega, leta 2004 razpadlega benda Magus Noctum. Ti so izdali kultna izdelka slovenske metal scene, Guardian of the Desert in Fall of Shin'ar in bili pred pragom uspeha na širši ravni, a so žal storili prezgodnji konec. No, idejni vodja benda David Kiselič se vrača okrepljen s člani Magus Noctum in Mortifixion in Nibiru že osvajajo slovenske odre. Pozna se, da je David prekaljen maček domače metal scene, saj je na njej prisoten že praktično od njenih začetkov, spomnimo se ga lahko kot prvega vokalista Noctiferie. A Nibiru presegajo vse njegovo dosedanje ustvarjanje, saj jih lahko brez dvoma štejemo med vrhunce slovenske metal glasbe. Surovi vokali, mistične klaviature, agresivno bobnanje in fantastični sumersko/mezopotamski riffi so več kot razlog za uspeh in z moje strani najtežje pričakovan album domačega metala. Ne Fall of Shin'ar, temveč Rise of Nibiru!
STORMWARRIOR:
Prva tuja skupina, ki je imela čast zasesti oder Metal Mania Open Air festivala so bili Nemški power metal jurišniki Stormwarrior. Stormwarrior so nastali leta 1998 in izdali svoj istoimenski prvenec leta 2002. V Slovenijo so prišli promovirat svoj tretji zapordni studijski izdelek "Heading Northe" (2008). Čeprav silno izobražena in z metalskimi podatki vselej odlično podkovana slovenska metalska srenja, pa s Stormwarrior očitno ni bila kdove kako spoznana in tako so fantje na odru predstavljali nekakšno uganko za obiskovalce in ko so stopili na oder je bilo pododrje kar žalostno obiskano. Otvoritev s skladbo "Heading Northe" iz aktualnega istoimenskega novega studijskega albuma ter v nadaljevanju Metal Legacy, pa sta privabili pod oder lep sveženj firbcev in ti niso ostali ravnodušni. Glede na nekaj zgrešenih vzklikov: "He-llo-ween, He-llo-ween,…" je bilo očitno ljudem, ki so skupino pozdravili na tak način z lepim komplimentom, več kot le všečno rafaljiranje power metalskih riffov prepikanih z ekstremno hitrimi tercetnimi harmonijami, podloženimi z ultra soničnim galopom dvojne bas boben stopalke.
Stormwarrior se razlikujejo od siceršnjih power metal palčkov a la Freedom Call, Nocturnal Rites ali HammerFall po tem, da poseduje Ramcke zelo obskuren, jedek vokal, ki spominja celo na Kaia Hansena in tako vnaša v sicer izredno melodičnost skupine tisti drama element, ki ga heavy metal potrebuje. V kolikor tega ni pri trivialni šabloni power metala, le ta prične hitro dolgočasiti, česar pa se v primeru Stormwarrior ni treba bati. Lars se je naučil odličnega igranja kitare, ob tem poseduje avtoritativen in prepričljiv vokal, ki ga postavlaj v pozicijo Rock N' Rolfa (Running Wild), ali Kaia Hansena (Gamma Ray) in sedaj Stormwarrior z Larsom na čelu in v družbi izkušenega danskega basista Jenza Leonhardta, nadalje bobnarja Falka Reshöfta in kitarista Alexa Gutha, ponujajo reinkarnacijo hamburškega power metala, ki so ga ponesle k popularnosti v drugi polovici osemdesetih in na prelomu v devetdeseta skupine, kot so Helloween, Gamma Ray in Running Wild. Povsem dostojno in nadvse prepričljivo. Njihove skladbe bijejo boje hrabrih bojevnikov, največkrat črpajo pobje navdih iz germanske mitologije. Pesnitve torej v čast Vikingov.
Narod se je vidno vživel v vroče takte power metal drivea, Stormowarrior pa so prikazali izredno čvrstost in odrsko nepopustljivost. Med koncertom so na debelo predstavljali svoj novi studijski album "Heading Northe" in dejansko s tem dokazali, da novemu materialu še kako zvesto zaupajo. Je kvalitativna nadgradnja predhodnih dveh albumov in resnično si zasluži vso pozornost.
Možje so v repertoar 12. skladb pomešali material celotne diskografske zbirke. Tako smo lahko prisluhnili skladbam Heading Northe, Metal Legacy, Signe Of The Warlorde, Heavy Metal Fire, Valhalla, Revenge Of Asa Lande, Lindisfarnel, Ragnarok, Thunderer, The Axewielder,…
Uigran in zrel nastop je neverjetno hitro minil, Stormwarrior pa so, kot edina prava power metal skupina v treh dneh festivala, predstavljali tako izredno smelo in lepo popestritev dogajanju. Predvsem so pozitivno presenetili vse, ki jih doslej niso poznali, kajti po koncertu večina ni skrivala navdušenja nad novo odkrito skupino, ki zveni prekleto podobno jeznim Helloween ali Gamma Ray.
URGEHAL, MAY RESULT, SOMRAK:
Po pravljični heavy/power metalski minutaži s Stormwarrior pa je bil čas za black popolnoma black metalski zaključek četrtkovega večera. Prvi so na oder prinesli kugo norveški jezdeci apokalipse Urgehal. Leta 1992 nastala zasedba je ustvarila pravo atmosfero in odigrala demonsko setlisto, ki je obsegala komade zbrane vse od prvenca Arma Christi pa do "satanic black metal" stvaritve izpred dveh let Goatcraft Torment. Pivo: 2€, karta za festival: 35€, black metal gimp na kitari: priceless! Satansko rajanje se je pozno v noč nadaljevalo še srbskimi black metal velikani May Result in domačimi black metal heroji Somrak. Krieg!
na vrh