Ni lepšega kot zaključiti festivalsko poletje z manjšim, intimnim festivalom na slovenskih tleh. Metal Mania Open Air je tokrat že v peto za nekaj dni obudila zaspano primorsko vasico Komen. Metal Mania je prav posebno doživetje, festival na katerem žgejo predvsem (odlične!) domače zasedbe, ki se jim pridruži nekaj headlinerjev večjega kova, je postal skoraj nekakšen slovenski Wacken, saj se nanj zgrne večina avtohtonih metalcev za vikend srečanja s starimi kolegi, popivanja in nenazadnje seveda dobre glasbe. Ja ja, še kako dober razlog za obisk. Po kratki mirni nedeljski vožnjici (beri: manijak št.1 s težko nogo za volanom ob zvokih Death, Exodus, Annihilator, …), ki se je sicer podaljšala z nepredvidenim ovinkom (ja, trnava so pota metalska), smo nekaj pred peto vendarle odprli zasluženo piksno piva in postavili šotor (kakšni pravoverni skavti bi se križali in nas verjetno primerjali z dvojico A je to?) na že kar lepo napolnjenem travniku. Kitare so že donele z igrišča na katerem je stal vsako leto večji oder in čas je bil, da se premaknemo pod oder.
17.00 - 17.30 BLEEDING FIST
(Ne)častno nalogo začeti festival so dobili obalni thrash metalci Bleeding Fist, ki so ob petih že na vso moč žgali, pred oder pa jim je kljub zgodnji uri ob kateri je večina še popivala pred šotori uspelo zvabiti nekaj ljudi. Primorski trio, ki deluje šele dobri dve leti je nadvse priden in aktiven kar se tiče snemanja svojega avtorskega materiala, za seboj imajo že studijsko plošče (Immortal Hate, 2006) in kopico demo posnetkov. Pozna se jim, da jim morda še manjka kak koncertni kilometer več, odlično bi se prilegla še ena kitara, a fantje so brezkompromisno oddrveli skozi pol ure in suvereno odigrali lastno verzijo thrasha, ki so jo sami označili za chaos thrash. Glasba banda pod vodstvom masterminda Ettiene Chellerija tako spominja na nekakšno mešanico Slayer in Venom z dodatkom lastne avtorske note. Ettiene je zares dober frontman, saj na odru deluje kot rohneča, besneča vojna mašina! Zakaj tako pravim? Ker z odra deluje kot nadvse prijazen, umirjen fant (Ettiene upam, da ti nisem pokvaril image-a, he he). Fantje so predstavili trojček z novega dema Funeral…, Conquering Apocalypse, Funeral Smell ter Death War Carnage, zaključili pa z udarno, surovo Primordial Need. "Raise some fucking chaos!!!"
Bleeding Fist setlista:
1. Intro
2. Conquering Apocalypse
3. Death War Carnage
4. Funeral Smell
5. Evil Dead
6. Primordial Need
17.45 - 18.15 ERUPTION
Ni bilo prav dosti časa za obotavljanje, saj se je na odru že pripravljala naslednja zasedba, zato je bil pokrit prostor na desni z "okrepčilnimi napitki" še kako vabljiv. Kdor se je zgražal nad cenami alkohola na Metalcampu je na Metal Manii prišel na svoj račun. Pol litra piva (in to ohlajenega!) borih 1,5€, 3 dcl bambusa za isto ceno in tako naprej. Očke metalcev so se kar svetile. Jebi ga, metalci včasih tudi kaj spijemo… Oborožen s pivom sem se utaboril pred oder, ki so ga zasedli obetavni thrash/speed metalci Eruption. Fantje iz Ljubljane že od leta 2005 "dajejo h v thrash", letos pa so izdali prvi demo s štirimi avtorskimi, udarnimi thrash komadi, ki takoj poženejo kri (erm… pivo?) po žilah vsakega pravovernega thrasherja. Fantje so ga žgali kot za stavo! Bucotu je publika jedla iz roke, pod odrom se je dogajal prav apokaliptični mosh pit, omenjeni fant pa je na odru kričal kot peklenšček iz Exodus klasike Deliver Us To Evil. Pol ure adrenalinske doze thrasha je bilo še premalo, so pa fantje predstavili svoj demo, ki bi zlahka umestili v zlato dobo Bay Area thrasha in se poklonili velikanu Paulu Baloffu z odlično odigranima Exodus klasikama A Lesson in Violence, ter večno thrash himno Bonded By Blood (Buco, some people should never sing Exodus? :p). Naj zveni še tako oguljeno, a ob taki izvedbi se res zaveš, da smo metalci povezani s krvjo!
18.30 - 19.05 INFIDIA
Po pol ure strupenega thrash napada je sledilo nekaj za vse nežnejše duše, oder je zasedla štajerska zasedba Infidia in čas je bil za pol ure odličnega melodičnega power metala pod vodstvom simpatične pevke Tine. Infidia ima na zalogi še čisto svež EP, Led By The Light, vse štiri odlične komade, Vision, Losing My Dreamland, Alive in Starchild so predstavili v živo. Ekipa Infidie zares diha v eno, punci in fantje so odlično usklajeni, vokalni trojček Tine, in back vokalov klaviaturistke Katje in kitarista Eršte pa deluje udarno in izredno prepričljivo. Tina je odlično delovala tudi kot frontmanka (eee… frontwomanka?), brez težav je ogrela vedno bolj številčno publiko. Pravo presenečenje pa so, vsaj meni, pripravili z Edguy hitoma Tears of a Mandrake ter Superheroes in večno metal klasiko velikanov Savatage, Gutter Ballet. Tears of a Mandrake je Tini povzročil nekaj vokalnih preglavic, a je malce slabšo predstavo popravila z odlično odpetima Gutter Balet in Superheroes. "We're Superheroes!"
Infidia setlista:
1. Awakening
2. Vision
3. Tears Of A Mandrake
4. Losing My Dreamland
5. Alive
6. Soulburn
7. Starchild
8. Gutter Ballet
9. Lunaine
10. Twist of Fate
11. Superheroes
20.10 - 21.00 AMBASSADOR OF SIFILIS
Po osmi zvečer je pravi čas za širjenje spolnih bolezni, ki so jih nadvse radodarno delili zasavski fantje Ambassador of Sifilis. Zajebantski nastop fantov je vedno prekleto dobra zabava in tudi tokrat ni bilo drugače, grenak priokus pa je pustila odstotnost Lepega Damjana a.k.a Štajerskega slavčka, ki je Ambasadorje vpeljal v svet pop popevk, ki so ga vedno želeli doseči in osvojiti. No ja, Damči je bil z nami vseeno prisoten v duhu, oziroma podobi ogromnega stiroporastega falusa na odru, fantje pa so bili zaradi njegove odstotnosti tako razočarani, da so iz gneva širni publiki Metalmanie razkrili Murkovo številko mobilnega telefona. No ja, če vam ne diši specifični humor branjevk sifilisa, pa fantje igrajo odličen death/grind metal, tako da z Dickless Tracy in Vulvathrone tvorijo slovensko sveto trojico grinda. Odličen primerek je grind kruljačina Death Area, a večje brutalnosti kot jo fantje dosežejo z I Want it That Way (seveda nadgrajena s fantastično koreografijo porno četverca Ron Deremy, Roko Sigafredi, Peter Nordh in Lee Stone(d), ki jo začinijo z ekspertnimi boybend felacijskimi pozami) ne premore nihče. Omedlevanje in kričanje nežnejšega spola v prvih vrstah je seveda samoumevno. A vrhunec je večer dosegel v skladbi Škandal, ki je sicer duet Damjana in Ambasadorjev, ki so jo fantje zaradi njegove odsotnosti izvedli kar sami. Naša izvrstna pop scena naj se boji… Prihaja sifilis!
21.25 - 22.30 THE STONE
Ob pol desetih se je že dovolj stemnilo, da postanemo grim in kvlt, na oder so se povzpeli demoni iz dežele bureka, čevapđinic in Cece, srbski black metal prvaki The Stone. Fantje, ki ohranjajo Srbijo pogansko, so letos že v svojem enajstem letu delovanja, za seboj pa imajo že pet albumov, zadnji je izšel januarja letos. The Stone so na oder prikorakali v vsej bojni opremi, z neti in špicami napolnjenim ledrom in buga buga corpse paintom, ki je svojo funkcijo strašenja že davno prerastel. Mračno, morbidno, pokopališko atmosfero so zbujale prižgane sveče na odru in takoj smo bili korak bližje peklu, Nefasovi vokali pa so bili dovolj brutalni, da se je smejalo tudi mrtvim. V slabi uri so tako The Stone predstavili dober prerez svoje kariere, mene, ki nisem ravno največji fan black metala pa uspeli prepričati s precej melodičnim, kvalitetnim black metalom, ki je povrh vsega po večini odpet v srbskem jeziku.
23.00 - 00.30 DYING FETUS
Headlinerji prvega večera so bili še ena poslastica za vse fana death/grind metala, na odru so stali prvaki tega žanra, očetje Dying Fetus! Kri v žilah je zledenela že ob prvem brutalnem kriku klasike Epidemic of Hate, nato pa Dying Fetus uro in pol ni ustavilo prav nič. Dvojni vokali kitarista Johna Gallagherja in basista Seana Beasleya niso prihajali iz človeških glasilk, njuna raznolikost pa brutalno nažigačino dela še bolj dinamično. Folku se je trgalo! Headbanganja in moshanja ni bilo videti konec, band je bil vidno zadovoljen, zato so z veseljem nizali klasiko za klasiko. Legendarni Američani grajndajo že vse od leta 1991 in dolga odrska kilometrina se jim še kako pozna. Njihovo dolgoletno ustvarjanje je splavilo pet studijskih plošč, ki jih je izvrstno zajela setlista. Blasfemični dvojček Raped on the Altar in Skull Fucked s prvenca Purification Through Violence, legendarna Kill Your Mother/Rape Your Dog ter Killing on Adrenalin s katero so zaključili z odlične plošče Killing on Adrenalin… Še bi lahko našteval, a nima smisla. Setlista je bila sanjska! Ja ja, uro in pol so nas Dying Fetus adrenalinsko masakrirali, kitarske vragolije Johna in Mika so zavidanja vredne, ritem sekcija, ki jo sestavljata Sean in Trey pa je uničevalna! Naslov četrte plošče skupine je še najboljši opis njihovega početja – "Stop At Nothing!"
Dying Fetus setlista:
1. Epidemic of Hate
2. Fate Of The Condemned
3. We Are Your Enemy
4. One Shot, One Kill
5. Insidious Repression
6. Purged Of My Worldly Being
7. Justifiable Homicide
8. Bringing Back The Glory
9. Schematics
10. Pissing In The Mainstream
11. Kill Your Mother, Rape Your Dog
12. Raped On The Altar
13. Homicidal Retribution
14. Skull Fucked
15. Praise The Lord (Opium Of The Masses)
---dodatek---
16. Grotesque Impalement
17. Killing On Adrenaline
00.45 - 01.40 DEKADENT
Čast zaključiti petkov večer je dobila verjetno naša najboljša black metal zasedba, skupina Dekadent. Pod vodstvom masterminda benda Arturja Felicijana (Artur je svoj vokal posodil za plošče Noctiferie, Per Aspera), je lani izšla fenomenalna debitantska plošča Manifestation of Seasonal Bleeding, ki je nešteto pozitivnih kritik požela celo več v tujem tisku. Pri Dekadent gre za neverjeten talent, ki je bil ujet v zvočni zapis, ki ima to sposobnost, da te nemudoma zasvoji. Dekadent tako unikatne naredi diaboličen, brutalen zvok, ki pa je poln energije, misitike, obupa in žalosti. Dekadent je ob pozni uri uspelo ustvariti neverjetno atmosfero, ki je ozračje naelektrila, fantje so dodobra razkazali svoje mojstrsko obvladovanje inštrumentov, Artur pa nas je s svojimi ledenimi kriki ohranjal budne. Dissident Dream, Kres, Vigred, … Vsa čast fantje! Dekadent so že sporočili, da je bila Metal Mania njihov zadnji nastop letošnjega leta, saj bodo začeli s pripravami na novo ploščo, The Deliverance of Fall. Sam jo čakam odprtih rok.
Petkovega večera je bilo (pre)hitro konec, pred spanjem se je prilegel še kozarček, šotor pa je bilo po mokrem dnevu prava izbira za polnitev baterij za naslednji dan.
Besedilo: Rok Klemše
Fotografija: Aleš Podbrežnik
na vrh