Metal Mania 2007, drugi dan

V soboto zjutraj smo se prebudili v bolj jasen dan, malce je motilo le zamolklo mijavkanje nekje zadaj v glavi. Hm… Čudno, mačk ni bilo nikjer okrog… Najboljše zdravilo je bila seveda kava v enem izmed barov v Komnu, ki so bili seveda okupirani od metalcev. Prav veliko časa za posedanje pa ni bilo, saj so koncerti vabili že zgodaj popoldne, v poletni sopari pa se je prileglo pivo v senci šotorov. Pred nami pa je bila še cela sobota…

12.00 - 12.40 VULVATHRONE
Skoraj do Komna je ob dvanajstih že odmevala porno naslada prekmurskih prvakov porn/gore grind death metala, ki so na odru že zganjali bukkake. Letos je izšel njihov istoimenski prvenec, ki je v slovensko metal sceno vnesel še neraziskano obsedenost nad vsem kar je pornografskega. V polurni orgiji so se Vulvathrone sprehodili skozi uspešnice kot so Bitch Suck My Tich, Allure of Domination in baladico Toilet Slut, Herman in Seba sta izmenljajoče grgrala telesne tekočine, ritem sekcija pa je razkazovala enciklopedijo s&m poz. Brutalen porn grind, ki ga ne najdeš na vsakem koraku. Porn porn porn!

13.00 - 13.34 CYCLÖNE
Po Vulvathrone pa je sledilo nekaj povsem drugačnega, na oder se je povzpela šminka in natupirane čupice. Čas je bil za 80's glam revival z Ljubljančani Cyclöne. Fantje so skupaj šele dobro leto, razlog za njihov nastanek pa je bila vseslovenska glam turneja Lipstikk N' Leathür Conspiracy Tour, katere pobudnik je bil basist skupine Grega Šujica. Na zelo uspešni turneji so fantje nastopali še s glamerskimi kolegi Toxic Heart in Broken Arrow in si tako v nekaj tednih nabrali precej koncertne kilometrine. Žal pa se je že pri uvodnem komadu, Black Sabbath klasiki Paranoid izkazalo, da fantom kjub temu še manjka nekaj izkušenj. Inštrumentalno je šlo brez večjih kiksov, zataknilo pa se je pri vokalistu "Michaelu Roxxyju", mimo čigar grozno fušanje žal ne morem. Škoda, da je njihov nastop minil z grenakim priokusum, saj se fantje trudijo z lastnim materialom in na odru dajo vse od sebe. Upam, da porodne krče kmalu premagajo, do takrat pa – ko so v mestu Cyclöne, "zaklenite hčerke in pazite na dekleta."

13.55 - 14.35 GONOBA
Okus pa so k sreči izboljšali fantje iz Gonobe, ki sem jih sam že težko čakal odkar sem slišal njihov prvi demo. Kamniško-domžalska- rogaškoslatinska naveza je blazno pridna in delavna, njihov prvi demo je izšel lansko leto, tukaj pa je že čisto svež drugi demo Human: Error, ki pomeni še večji napredek in ogromen potencial benda. Njihov death metalsko obarvan thrash je prava adrenalinska injekcija in velik napor za vratne mišice. Fantje koncertirajo koliko se le da, in to se močno pozna tudi na njihovem nastopu. Verjetno najvišji metal vokalist pri nas Hopsi postaja pravi frontman, čeprav mu manjka še malo več interakcije s publiko, živalski growl pa je neverjetno izboljšal, menjavanje višjih screamov in globjega growla pa postaja neverjetno dinamično. Opomniti velja, da Hopsi pred Gonobo ni še nikoli pel! Vsa čast Hopsi! Devin bi bil ponosen! To pa ni vse, saj tudi benda postajo vedno boljše naoljena metal mašina! Koki po bobnih tolče brez milosti, kitarski dvojec Mitja in Matjaž puli odlične riffe, power rafale in neverjetne pasaže, Branetov bas pa postaja že pregovorno fantastičen! Prav nič čudnega ni, da se je pred odrom zbralo lepo število ljudi, ki je čupiralo brez prestanka. Gonobci so v dobre pol ure brezkompromisno oddrveli skozi set v katerem so skoraj v celoti predstavili nov demo (žal z izjemo epske Chuck Borris), ki v živo zveni ubijalsko – vratolomna, začetna Human: Error, osemminutna mojstrovina The Black Side of Life, erotična Lust, Victim of Myself… Srce mi je poskočilo ob odlično odigrani Death klasiki z nesmrtne plošče Symbolic, Misanthrope, čupiranje pa se ni ustavilo niti med komadoma s prvega dema In Vain in Last Judgement, počitka pa si je vrat le zaslužil po koncu himne Gonoba. Fantje, hočem ploščo! "Worship the camel!"

GONOBA setlista:
1. Human Error
2. Black Side Of Life
3. Lust
4. Victim Of Myself
5. Misanthrope
6. In Vain
7. Last Judgement
8. Gonoba

14.55 - 15.35 PENITENZIAGITE
"No rest for the wicked", na oder so se že povzpeli Kranjčani z "jezik-lomečim" imenom Penitenziagite. Ne lomijo pa le jezikov, z odličnim black metalsko obarvanim death metalom zlomijo tudi marsikateri vrat. Penitenziagite (poleg imena) posebne delata predvsem odlična dvojna vokala, eden vreščeče, kričeče black metalski in drugi brutalni death metal growl, ki v glasbo vneseta neverjetno mero barvitosti in dinamičnosti. Vokalni duet Suši in Demši v živo izpade zares odlično! Fantje pridno nabirajo koncertno kilometrino, ki se jim dobro pozna. Ubili so že na letošnjem Metalcampu, dobro formo pa so le še utrdili na Metal Manii. Kitarski dvojec Demši in Bojč je žagal brez usmiljenja, navrgel še kakšen odličen riff, ki jih je nadgradilo živalsko Gašperjevo bobnanje. Fantje tudi pisanja novih komadov ne zanemarjajo, predstavili so svež material, ki zveni odlično, pogrešal sem morda le kakšen komad s prvega dema, kot na primer odlično Leachcountess. Penitenziagite skrivajo še ogromen potencial, tako da se vidimo na naslednjih koncertih!

PENITENZIAGITE setlista:
1. Burning
2. Faith
3. The Guilty
4. Origin
5. The Edge Of Twilight
6. Necrofilian Bloodlust

Po Penitenziagite sta sledili dve italijanski skupini, BS' Titty in Fuel From Hell, ki mojemu gurmanskemu glasbenemu okusu nista povsem dišali, zato bo o njiju več napisal Aleš. Jaz sem odhlačal na pivo/bambus in porcijo čevapčičev. Prigrizek, ki je po pivu še kako pasal, bi sicer kakšnim sanitarnim inšpektorjem povzročil srčni zastoj ali dva, a metal festival pač ni francoska restavracija z Michellinovim trakom… eeem… ali nekaj podobnega.

17.35 - 18.20 WARTUNE
Sit in s pogašeno žejo sem se pred oder naslikal ob pol šestih, saj so na njem že stali koroški vojščaki Wartune. Vojna mašina je v rafalih slabo uro publiko počasi pošiljala na oni svet z odličnim progresivno-tehničnim thrash/death metalom. Srdit vokalni nastop Hoste je nadgradila inštrumentalna sekcija, usklajeni in natančni kitarski duet Piko/Oswald, ki je ubijal z izvrstnimi melodičnimi pasažami ter bombaško nastrojena ritem sekcija s tankovskim brigadirjem Lenčem in Tilnom na vojni artileriji. Wartune ne jemljejo zapornikov, žrtve se kar kopičijo pred odlično zaoranim avtorskim metalom v komadih Return of the Wolves z zanimivim, skoraj folk refrenom, Endless Cruelty, udarno Voice of Victory in brezhibno odigrano atomsko eksplozijo v I Am Become War (The Destroyer of Worlds). Odlično odigran set pa je le še nadgradila brezčasna metal klasika The Philosopher z legendarne Death plošče Individual Thought Patterns. Pokleknite pred Wartune!

18.35 - 19.25 VOICE OF THE SOUL
Naslednje tričetrt ure pa se lahko opiše le z enim stavkom: mravljinci in dvignjene dlake od začetka do konca! Voice of the Soul je Death in Pantera Tribute band, ki je svoj zadnji koncert odigral prav na letošnji Metal Manii. Fantje so na oder prikorali tiho in mirno in odigrali nekaj za kar sem le v najglobljih sanjah upal, da bom nekoč slišal v živo, pa čeprav (žal) nikoli od Death. Voice of the Soul, poimenovani po neopisljivem inštrumentalu s plošče The Sound of Perserverance velikanov metala, ene najvplivnejših metal zasedb sploh, Death, so začeli prav s tem komadom. Tri kitare z linijami, ki jih je znal napisati le eden in edini Chuck Schuldiner… Neverjetno in še enkrat neverjetno! Čeprav ni bilo malo kiskov, se jih ob tako legendarnih komadih hitro spregleda in le uživa v brezčasnih metal klasikah, ki so jih fantje nizali eno za drugo. Brutalna Pantera streljačina Domination in pred odrom se je že nabralo kup ljudi, ki ni niti za trenutek prenehalo s čupanjem. Niti ko se je razprlo nebo in nad nas poslalo najhujši naliv obeh dni. Nebo je vedelo za koga igrajo Voice of the Soul! Srce mi je pospešila Without Judgement z meni najljubše Death plošče Symbolic, a mi ga je hitro ustavila Cemetary Gates, ki vedno pred oči nariše tragično umrlega Dimebaga Darrela. Srečali se bomo ko se odprejo pokopališka vrata! Žal je za Evil Dead in Denial of Life z debitantske Death plošče Scream Bloody Gore zmanjkalo časa, prav tako za Panterino Fucking Hostile z Vulgar Display of Power, je pa Panterina himna Walk pomenila zaključni vrhunec in dobila temu primeren odziv. Fantje, vse kar lahko rečem je hvala, da ste nam vsaj za trenutek odprli vrata v glasbo dveh genijev, ki bosta večno živela v srcih in spominih metalcev. Jebi ga, čustveni izlivov se ob omembah the dveh legend ne morem upreti. Chuck Schuldiner in Dimebag Darrell R.I.P.!

VOICE OF THE SOUL setlista:
1. Voice of the Soul
2. Domination
3. Without Judgement
4. Cemetary Gates
5. Bite the Pain
6. Cowboys From Hell
7. Walk

19.40 - 20.30 DAWN PATROL
Kranjsko-ljubljanska heavy/thrash metal naveza Dawn Patrol je odigrala enega najboljših koncertov na Metal Manii! Odkar se jim je pridružil vokalist Aleš je zasedba kot prerojena. Dawn Patrol so že na samem začetku navdušili z odlično Rockstar Ate My Hamster, ki z Aleševim vokalom dobi čisto svežo podobo (za prvo verzijo je svoj vokal namreč posodil Dejzi iz Negligence). Dawn Patrol so imeli zares srečo z vokalistom, našli so ga namreč – na karaokah. Ne samo, da je Aleš trenutno verjetno eden najboljših heavy metal vokalistov pri nas, tip je frontman v pravem pomenu besede. Na odru popolnoma sproščen, nasmejan, karizmatičen in predvsem komunikativen. Tudi zaradi njega se je prostor pred odrom skoraj povsem napolnil. Tudi inštrumentalno so bili Dawn Patrol na vrhuncu. Kitarski dvojec je bil Jan/Černe je bil odličen, basistka Anna in bobnar Wuko pa prav tako. Avtorski material dekleta in fantov zveni nadvse vzpodbudno, lahko rečem, da je kakšen njihov bolj konkreten izdelek zame trenutno najbolj pričakovana slovenska metal izdaja. Do takrat pa – ko so v mestu Dawn Patrol pazite na svoje hrčke.

21.00 - 22.05 1349
Ob devetih smo postali spet grim in necro, na Metal Manio je prišla kuga. No, na Norveško je prišla… leta 1349 in zdesetkala prebivalstvo… na Metal Manio 2007 pa so se oglasili norveški black metalci 1349, ki so si po tem nesrečnem pripetljaju nadeli ime. Black metal band, ki verjetno največjo pozornost dobiva zaradi svojega bobnarja Frosta, ki sicer igra pri bandih večjih imen kot so Keep of Kalessin, Gorgoroth in Satyricon, je tokrat nastopil brez njega. Je pa na njegovo mesto sedel Tony Laureano, sicer bobnar Nile, God Dethroned, Malevolent Creation in še kup drugih. Tudi 1349 so tako kot The Stone dan prej na oder prikorakali našemljeni v corpse paint, frontman Ravn pa je poskrbel še za bruhanje ognja na začetku. Po pravici povedano, kugonoscev ne poznam ravno najbolje, začetek je bil zanimiv v pravem "black metal ist krieg" vzdušju, nato pa me je ponavljanje kitarskih vzorcev in zlorabljanje duple zdolgočasilo do te mere, da sem šel, po kaj drugega kot pivo.

1349 setlista:
1. Legion
2. I Am Abomination
3. Pitch Black
4. Beyond The Apocalypse
5. To Rottendom
6- Riders Of The Apocalypse
7. Nathicana
8. Chasing Dragons
9. Sculptor Of Flesh
10. Manifest

22.35 - 23.40 VENDETTA
Ob pol enajstih pa smo na račun vendarle prišli še vsi pravoverni thrasherji, na odre so se po skoraj 20 (!) letni odsotnosti vrnili kultni nemški thrasherji Vendetta. Legendarni maščevalci so v poznih osemdesetih letih izdali dve odlični plošči – Go And Live… Stay And Die (1987) in Brain Damage (1987) in se z njima zapisali v srca thrasherjev, ki znajo seči preko svete nemške trojice Kreator, Sodom, Destruction ali "velikih" štirih – Metallica, Megadeth, Slayer, Anthrax. Vendetta so nato tiho razpadli, a se leta 2002 znova združili, letos pa je končno izšla njihov težko pričakovana tretja plošča, Hate. Le, da je nemška peterka stopila na oder, in že se je videlo, da jim dolgoletna odsotnost z odrov ni prav nič škodila. Še več, niti ne pozna se jim! Vendetta je pod vodstvom norega vokalista Maria žgala prvovrstni thrash metal, v celoti so predstavili novo ploščo Hate, ki zveni prekleto dobro! Seveda, saj jo je pomagal napisati originalni vokalist in kitarist Daxx, ki se je nato odločil, da na turneji ne bo sodeloval. A prav neverjetno je videti band, ki mu je ostal le en ustanovni član (basist Klaus Ullrich), da na odru še vedno deluje tako prepričljivo. Mario je z pravi thrash vokalom uničeval tako z novimi komadi, še posebaj pa s starimi klasikami – War, Brain Damage, Go And Live… Stay And Die, Drugs And Corruption, On the Road. Fuckin' Thrash 'Till Death!!! Čupalo in moshalo se je do onemoglosti, pravo presenečenje pa so Vendetta pripravili s coverjem Motörhead klasike Overkill! Fenomenalen premierni nastop Vendette na naših tleh bo ostal zapisan v zelo lepem spominu, po videnem pa sem prepričan, da bi lahko Vendetto šteli med velika imena thrasha, če ne bi poniknili za toliko časa. Zdaj pa hitro po novo plošč, in "spread some fucking haaaaaate!!!"

VENDETTA setlista:
1. Intro
2. Hannibal
3. War
4. Dead People Are Cool
5. Mother
6. Guerilla
7. Brain Damage
8. Hate
9. Lying Society
10. Prepare Yourself For Hostility
11. Rise For Revolution
12. Go And Live, Stay And Die
13. Freddy
14. Overkill
15. On The Road
16. Drugs & Corruption

00.00 - 01.00 LADY'S FIRST
Prvič ko sem videl Lady's First v Postojni pred Paulom Di'Annom so me pustili povsem hladnega. Po zaključku Metal Manie pa lahko mirne duše rečem, da sem jim delal krivico. Fantje so ne le garali kot tonski mojstri in poskrbeli za, večino časa, odlično ozvočenje (Yoldi in Buco vsaka čast!), za konec so odigrali še odličen koncert! V živo tudi material z njihovega prvenca 911 zveni odlično, nastop fantov pa je bil neverjetno energičen, povsem predan, videlo pa se je, da so tudi oni na odru nadvse uživali. Žal je njihova plošča še precej nepoznana, zato so najbolj vžgale prav priredbe. Kot prva je bila tu Iron Maiden klasika The Trooper, ki me je v nasprotju s postonjskim koncertom popolnoma obnorela. Odigrano in odpeta odlično (čas bi morda le že bil, da se Guzy besedil nauči na pamet, efekt bo še mnogo boljši), mnogo boljši pa je bil seveda tudi odziv več stoglave množice, ki je vztrajala kljub pozni uri. V živo je zažgal komad benda LF, ki mu je sledila še ena metal klasika, prav tako zelo korektno in suvereno odigrana Creeping Death Metallice. Še ena Maiden klasika, ki je povzročila, da se je publiki še bolj scufalo, Fear of the Dark, seveda odpeta s pomočjo ljudi, lasten komad 911 in še trojček priredb za konec. Publiki Heavy Metal Nighta še kako dobro poznana Motori Divljih Jagod, večna "mravljinci-mi-grejo-po-vratu" Hallowed Be Thy Name in presenečenje za konec, fantastično odigrana Rage Against the Machine uspešnica Killing in the Name Of. Lepše se Metal Mania 2007 ne bi mogla zaključiti!

LADY'S FIRST setlista:
1. Intro
2. High Machine
3. Criminal
4. The Trooper
5. The Game
6. LF
7. Creeping Death
8. One Way
9. Lady
10. Fear Of The Dark
11. 911
12. Motori
13. Hallowed Be Thy Name
14. Killing in the Name Of


Za konec ni prav dosti za povedati. Organizacija Metal Manie je vsako leto boljša, kapa dol organizatorjem! Slovenski bendi so bili naravnost odlični, brez težav so zasenčili vse tuje goste, pa čeprav so bili tudi ti odlični. Metal Mania je festival s posebno atmosfero, alkohol je tekel v potokih, srečaš se s starimi znanci, ustvariš nova poznanstva in uživaš v odličnem metalu! Metal Mania je bila tudi letos deževna, a to je pač tako kot bi rekel Metal Mania brez Metala. Gardko ga je spet nasrkal, še enkrat velika hvala organizatorjem, in ne preostane drugega kot, da se vidimo na istem mestu, ob istem času, na Metal Manii 2008!