Channel Zero je prejšnji četrtek znova vabil na že tradicionalni četrtkov metal večer. Tudi tokrat so oder zasedle štiri slovenske metal zasedbe in spet ne morem mimo zahvale organizatorjema, da imata pogum, željo in strast prirejati tovrstne koncerte. Sploh pa v Ljubljani v kateri "manjši" domači metal bendi, žal, skoraj nimajo časti igrati. Res dober razlog za obisk metalskih četrtkov in skoraj žalostno je včasih videti bolj prazno dvorano Channel Zera. Morda tokratu tudi zaradi rahlo višje vstopnine kot ponavadi, a kljub 7€ vstopnine je treba računati, da se ogromno prihrani pri pivu, ki v Channelu stane borih 1,5€. Ljudje naj bo naslednjič Channel Zero poln!
S tresenjem zidov je začela prekmurska hardcore/metal zasedba Batina. Fantje v današnji postavi delujejo šele slabo leto, pred kratkim pa so izdali svoj prvi uradni posnetek s štirimi komadi. Čeprav je med metalsko publiko hardcore prej kot ne podvržen posmehu so Batina vsekakor dokaz, da temu ni vedno tako. Fantje so kljub nekoliko slabšemu ozvočenju zaradi katerega so bile najbolj na udaru predvsem kitare in dobile rahlo zapacan zvok, dobre pol ure dolg nastop odžgali brez ustavljanja. Pri Batini ni prostora za mid-tempo pravljice ali počasne uspavanke, Prekmurci žgejo z adrenalinom cepljeno mešanico hardcora in metal, ki me na trenutke spomni na death/thrash metal kakšnih Dew-Scented. Čeprav sem bil nad petorko pred koncertom rahlo skeptičen, po krivici tudi zaradi videza, saj med petimi člani ni niti enega dolgolasca, so Batina prepričali. Vokalist Matej Cvetko ima ravno prav agresiven vokal, ki zveni kot malce nežnejši growl za romantičen večer ob svečkah, a je hkrati jasen in razumljiv. Riffi kitarskega dvojca Kreslin/Kustec so bili zaradi slabšega zvoka sicer bolj nerazločni, a se je toliko bolje slišala bas kitara Andreja Mataja (ex-Vulvathrone) in bobni Dominika Klekla. Ko bo naslednjič udaril Batina bodite tam!
Težko je verjeti, da so koroški thrasherji Thraw svoj premierni nastop doživeli šele pred slabim štirimi meseci, saj fantje vztrajno rušijo odre in podžigajo slovensko thrash metal sceno. Rekel bi da trenutno pri nas skoraj ni koncertno tako pridne skupine, saj se koncertni kilometri nabirajo in nabirajo. Še kako pa se ta kilometrina pozna na bendu, saj je z vsakim nastop boljši. Bend je vedno bolj suveren, kar se pozna v inštrumentalni natančnosti in kontaktu s publiko v kateri prednjači predvsem Aleksander "Mrtva reka" Smode. Riffi dvojca Ožbej/Domen so se že zdavnaj usedli v ušesa in čupanje je vedno hujše, Thraw pa dobivajo pravo legijo fenov, ki na vsakem koncertu vneto čupa in mosha. Odigrani komadi so bili tokrat standardni, a zato nič manj udarni. Od začetne Condemnation pa do zadnje avtorske himne Thraw! Thraw že tako dober avtorski material začinijo še z izvrstno odigranimi priredbami, tokrat Over the Wall (Testament), Raining Blood (Slayer) in "fan-favourite" Indians (Anthrax), največje presenečenje pa je bil čisto sveži rušilec z naslovom Induced Adrenaline, ki je vsaj meni osebno že eden ljubših Thraw komadov. Ta mesec pa bomo kočno dočakali še Thraw demo! Šuuuuuuuuus!!!
THRAW:
1. Condemnation
2. Over the Wall
3. Shelter of Lies
4. Induced Adrenaline
5. Raining Blood
6. Thraw
7. Indians
Tretja skupina zapovrstjo je bila žanrsko morda še največji odmik od metalskega večera, a nič ne de, kranjski Obduction so presenetili in osvojili zbrane v dvorani Channel Zera. Obduction vsekakor ni neznano ime na slovenski alternativni sceni, saj zasedba obstaja že vse od leta 1993, a so prehodili pestro žanrsko pot vse do melodičnega death metala ter progresivnega in heavy metala, danes pa se ustalili v žanru alternativnega rocka/metala, če je že treba predalčkati. Z dodatkom vokalistke Mojce (Spleen) med svoje vrste so Obduction ustalili zasedbo in pred kratkim izdali EP Peephole Into Emotions, ki je še kako vreden poslušanja, saj gre za produkcijsko enega najbolj dovršenih izdelkov na naših tleh. Zares sijajno pa so se Obduction predstavili tudi na odru Channel Zera in imeli morda tudi najboljše ozvočenje večera. Pri Obduction gre na videz za precej preprosto glasbe, a je resnica daleč od tega, saj so v živo prava poslastica za gurmanska ušesa. Kitarski duo Dado (ex-Dusk Delight)/Mirko ponuja pester nabor zanimivih riffov in ritem vzorcev ter za povrh postrežeta še kakšno odlično solažo, le prisluhnite noremu sweepu pri komadu One Moment. Ni manj ne zaostaja tudi izredno dinamična ritem sekcija, ki jo sestavljata Gašper (Srečna mladina) na bas kitari in Goran (ex-God Scard) za bobni. Nad izredno inštrumentalno četverko pa lebdi še močan Mojčin ženski vokal, ki na trenutke spomni na tistega Sandre Nasic razpadlih Guano Apes, s to razliko, da je Mojca morda vokalno še močnejša. Peephole Into Emotions vsekakor ne ponuja glasbe na prvo žogo in je bil morda za marsikogar prevelik zalogaj, a prepričan sem, da je Obduction zasedba o kateri se bo dalo še veliko slišati.
OBDUCTION:
1. Metaphor
2. Box
3. Sara
4. One Moment
5. White
6. Tool
7. Dilemma
8. Gravity
Glasbeno res pester večer z odličnim naborom bendov so zaključili novi upi slovenskega zvoka melodičnega death metala To Hate. Njihov domači Čeršak očitno postaja pravi mali slovenski Gothenburg, saj To Hate pičijo tisti pravi gothenburški death metal, ki ga je večina tamkajšnjih zasedb že zdavnaj opustila, pri tem pa kraljujo predvsem In Flames, ki plujejo v čedalje bolj komercialne, MTVju prijaznejše vode modernega metala. Zato je kot fenu starih In Flamesov tako lepše slišati To Hate, ki igrajo metal, ki je označeval začetke omenjenih švedskih velikanov ali celo njihovih predhodnikov Ceremonial Oath ali Passenger. To Hate so odžgali žal prehitro minul set sestavljen iz udarnega lastnega materiala in postregli še z odlično odigranimi priredbami: My Kingdom Will Come norveških legend Old Man's Child ter ubijalski In Flames dvojček Episode 666 ter Swim za zaključek. Avtorski material v živo zveni sijajno, vsemu skupaj pa čar doda še karizmatični frontman Jure Vandur (Sabaium), ki spretno odvozi povezovalni del, izkaže pa se tudi z močnim in razločnim growlom, ki nekoliko spomni na začetke Andersa Fridena (In Flames) ali Mikaela Stanneja (Dark Tranquillity).
TO HATE
1. We Fuck'em Young
2. Colour of My Death
3. Burn Down With My Existence
4. My Kingdom Will Come
5. Room of Eternity
6. Key to the Suicide Area
7. Episode 666
8. Step of Truth
9. Swim
Odvil se je še en metal večer v Channel Zeru, ki se je za fotografa in avtorja tega članka končal z lepo številko porazov proti domači ekipi Channel Zera v ročnem nogometu. A vaja dela mojstra... Vi pa ne zamudite metal večera 27. marca z Inmate, Hiram, Almost Rage in Crossbreed!
Fotografije: Aleš Podbrežnik
Besedilo: Rok Klemše
na vrh