Tudi to pot je lepo prešerno naneslo, da sem se znašel tam, kjer je treba. K sreči človeka vedno obdajajo ljudje. Takšni in drugačni, a v tem primeru je to pot bil to kar sam oče slovenskega glasbenega novinarstva Dragan Bulič, ki me je v pravem trenutku usmeril na pravo mesto. Predstavitev albuma "Dobro Došlo" ljubljanske zasedbe Mestni postopači na vrtu Cutty Sarka, skrbno zaščitenih pred ujmo belega šotorskega platna, ki je tako odganjal strah pred pretečimi črnimi oblaki, ki so se kmalu po četrti popoldne prav neprijazno režeče naklatli skupaj.
Po "brihtanju" z zakusko in vražje pekočimi rebri, ki jih je prisotnim vljudno delil kar glavni postopač Dejan v družbi s producentom albuma "Dobro Došlo" Grantom Austinom, je skupina stopila na "zimprovizirani" oder in pričela nekako pet minut preko pol pete s predstavitvijo albuma. Da so Mestni postopači ekipa izkušenih in prekaljenih glasbenikov niti ni potrebno posebej poudarjati. Stalni tesni sodelavci Adija Smolarja, so pod taktirko Dejana, ki je nekako z novo skupino povzel, prenesel in nadgradil dejavnost iz časov Letečih potepuhov, Blues Brothersov... pričeli koncert kar z aktualnim singleom Ne živi za naprej, ki se je mogoče komu vtisnil v spomin saj je bil izglasovan za popevko tedna Vala 202 sredi maja letos.
Možje so zabavali prisotne kako urico, raje manj, z odlično zmesjo kompaktnih skladbic, jasne prisege dognanjem bluesa, boogie rocka, folka, ki jih seveda znajo še kako premeteno skovati, da potem le te tako učinkovito zaživijo na odru. Izkušnje, znanje in talent se tako vešče prelivajo skozi hudomušne, včasih spotikajoče verze čutečih besedil našega vsakdana v energijo glasbenega značaja skupine, kar je potrdil tudi dan druženja s skupino v Cutty Sarku.
V drugem delu koncerta je skupina najprej povabila na oder Klemena Tičarja, nekdanji vokal zasedbe Leteči potepuhi in tako oživila klasična hita te (žal) prezgodaj pokopane skupine, Pojem blues in Bicikl, v nadaljevanju pa je na oder stopil tudi veliki prijatelj skupine Adi Smolar, kompanija pa se je tako lotila skladbe Bog ne daj da bi crknu televizor.
Ne glede na to, da je večina prisotnih na predstavitvi skupini nehote kazala hrbet in se raje posvečala jedači, pijači ter kramljanju, ne glede na to, da jo je glavnina medijev in vselej nadležnih fotografskih puranov popihala, bodisi na požrtijo prireditve revije Lady v Volčji potok in v tamkajšnji Arboretum, bodisi le "tiho" polnila "saržerje" za večer druženja z glasbenimi veleumi človeške ere Draženom Zečičem in Jasminom Stavrosom istega dne v Ljubljani, je sama ideja za predstavitev albuma "Dobro Došlo" naravnost idealna in tipičen šolski zgled tudi drugim skupinam, ki bi si lahko zamislile kaj podobnega. Si na odprtem "izložbenem" prostoru v središču Ljubljane, mimo tebe hodi skoz "Knaflja" horda firbcev, ki se potencialno lahko spozna s tvojo glasbo. Bilo je prelepo lenobno popoldne, ko je Slovenija postala bogatejša za še en zanimiv studijski album in album, o katerem bo tudi RockLine spesnil kaj zanimivega.
na vrh