Dela prosta praznika na prehodu iz oktobra v november sta se letos zlila z vikendom, kar štirje zaporedni prostni dnevi pa so v prvi vrsti prijali koncertnim promotorjem, ki so širom Slovenije priredili tisoč in en koncertni dogodek, med drugim je v svojo sredo na prvi novembrski dan vabil tudi medvoški mladinski center Jedro, ki je obljubljal nastope treh mladih slovenskih hard rock in heavy metal skupin.
Pozitivne ocene premiernega MIST nastopa pred dobrim mesecem dni v ljubljanskem Orto baru (Rockline reportaža tukaj) so še povečale zanimanje za to novo vsežensko metal skupino, ki deluje že od lanskega poletja, a se je koncertno šele začela predstavljati. Dekleta so v preteklem letu pridno pisale avtorske komade, s katerimi so zdaj začele stopati na klubske odre v želji po novi potrditvi že zdavnaj ovržene teze, da je glasba izključno moška domena. Nov dokaz je bil tu! Utesnjen občutek štirih obdajajočih sten prvega nadstropja so še potencirali tradicionalno zasnovani doom metalski riffi, ki so popolnoma kredibilno ujeli pogubno atmosfero žanra. Ritmični zasuki kot plod dinamičnega tempa in združevanje večih idej v komade pričajo o kreativno navdahnjeni skupini, ki je bila po sili razmer primorana pokazati tudi svoj improvizacijski čut, potem ko je bobnarki Mihaeli pri izhodu enega od avtorskih komadov dobesedno razpadel desni del bobnarskega seta. Dekleta prisegajo na starošolsko izročilo žanra, o čemer navsezadnje pričata že izbiri igranih priredb - Relentless (Pentagram) in Bewitched (Candlemass). Če kompozicije delujejo na moč obetavno in kot britev težki riffi za šalo tresejo kosti, je na drugi strani šibka točka skupine manjko koncertne kilometrine. Mist so statično prezenco do konca nastopa, ko jim je spričo dobrega odziva publike narasla samozavest, sicer že uspele omejiti, tako da se ni za bati, da ob pridnem nabiranju koncertnih izkušenj za to novo žensko doom formacijo obstaja samo ena pot: navzgor!
Drugi po vrsti so v Jedru nastopili MOTORFIRE, kraševski mladeniči, ki pa imajo kljub golobrademu stažu (tako na obrazih kot v karieri) za seboj že nekaj vidnejših nastopov, denimo na ogrevalnem Metaldays vikendu in na septembrski Paranoid Manii. Motorfire so prvenstveno žurerska skupina, na kar so nakazali že uvodoma s poskočnim Twisted Sister poklonilom. Kljub neizkušenosti so fantje na odru delovali zelo suvereno! Energijo klasične šole heavy metala so uspeli pretvoriti tudi v samo odrsko kinetiko, pri čemer je izstopal energični frontman Anej, zdaj zadaj na bobnarski bateriji, že v naslednji sekundi pa v prvi bojni liniji čisto na koncu odra! Kraševci so torej blesteli v bombastični nastopaški drži, medtem ko jim do izkrastilaziranja lastnega prepoznavnega zvoka manjka še veliko. Če občasne ritmične mimostrele zaradi nabrušenega rock'n'roll stila še lahko spregledamo, je v ušesa močneje bodlo slogovno preskakovanje, ena od tipičnih lastnosti večine mladih skupin, ki se še iščejo. Avtorski komadi z melodičnimi kitarskimi harmonijami klasične Iron Maiden šole so bili glede na odziv zadetek v polno, vprašanje pa je, kako bo neposredno ličenje na omenjene heavy metal staroste izpadlo na prihajajočem prvencu »Rising Fire«, ki ga fantje obljubljajo v kratkem. Motorfire imajo še veliko časa za izboljšavo vseh pomanjkljivosti, vkolikor bodo gradili na položenih zdravih temeljih, bomo za njih zagotovo še slišali.
Kot nosilci večera so se medvoški publiki znova predstavili TOP STRIPPER, ki so v dotičnem klubu nastopili že v začetku leta na Lipstick N' Leathür festivalu. Fantje so v tem letu naredili že nekaj vidnejših kariernih korakov, zato si (vsaj v osrednjem delu Slovenije) že lahko privoščijo headlinerski nastop. V nasprotju s prvima dvema bendoma so Top Stripper v svoji znani maniri upočasnili konje in s ščepcem bluesa zadovoljivo poln klub zazibali v ritmih seksipila, prepoznavne lastnosti njihovega izraza. Kvintet redno koncertira, zato iz nastopa v nastop kaže na vse čvrstejšo odrsko formo, ki se kaže predvsem v sproščenem duhu, ki počasi, a vztrajno izriva napeto, nenaravno držo. Zaradi Mihovih tehničnih težav z ozvočenjem bobnov so Top Stripper v koncert štartali dvakrat, kar pa fantov pri predstavitvi prvenca »High Heels Avenue« (Rockline recenzija tukaj) seveda ni zmedlo! Veseli vrnitev balade Daisy Darlin' v igran repertoar, to pot so njen akustični tvar v izhodu iz komada preobleki v čvrstejši električni zvok, kar je zagovoto prijalo vsem rednejšim obiskovalcem njihovih koncertov. Top Stripper so predstavili venček udarnih hard rockerskih viž tipa L.A. City pa vse do kompozicijsko bolj razdelanih »Cinderella bluesovskih« komadov, kot sta Gone With The Train in Cryin' Over Love, pri katerih je še do večjega izraza prišel Jašin karizmatični vokal. Sporočilnost seksa polne glasbe so na sredi koncerta nadgradili z umazano priredbo Love in an Elevator (Aerosmith), zaključek pa je, kot je pri njih že v navadi, pripadel himničnemu Paradice City (Guns N' Roses). In kakšno sporočilo so Top Stripper uspeli v svojem nastopu prenesti na publiko? Ko se ga žura, naj se žura po rajsko!
na vrh