V torek, 11. novembra, ravno na martinovega večer, je bila v ljubljanski Cvetličarni na sporedu Štajerska noč, po lanskoletni prvi izvedbi omenjenega dogodka se je organizator očitno odločil, da dogodek ni bil enkraten. Tako smo doživeli že drugo izvedbo Štajerske noči, tokrat so za vse stare in mlade Štajerce in Štajerke kot tudi za tiste, ki to niso, pa imajo radi štajersko glasbo, in, če hočete, tudi vino, igrali Preporod, Zoran Predin z zasedbo Globoka Grla in Mi2. Prireditev je očitno dobila tudi na eminentnosti, tako so se med obiskovalci poleg znanih glasbenih imen znašli tudi župani največjih treh slovenskih mest. Prireditev je povezaoval še en estradnik, vsem dobro znani Lado Bizovičar.
PREPOROD
Ime Preporod povprečnemu poznavalcu slovenske glasbe ne pove veliko. Skupina, nastala konec sedemdesetih let, v času tako imenovanega novega punk vala, je v nekaj letih delovanja zapustila dediščino v obliki vinil plošč, do katerih pa se je, milo rečeno, težko prikopati.
S polurno zamudo - glede na napovedan začetek - je lepi Lado torej napovedal skupino Preporod. Nastop se je začel pred še precej praznim klubom. Že prvi riffi pa so začeli hitreje polniti koncertni prostor. Energična mešanica punka in rock'n'rolla, ki ga skupina preigrava, je v publiki naletela na pozitiven sprejem in na obrazih obiskovalcev je bilo opaziti marsikateri nasmešek, visoko v zraku pa marsikateri že na pol izpraznjen kozarček vina. Iz ustnic tistih, ki so bili odru najbližje, je bilo razbrati, da jim tudi besedila niso bila tuja. Peterica na odru je bila že na pogled klapa starih rockerskih mačkov, rock'n'rollu zvestih že vse od malih nog. Preporod so zaigrali repertuar, na katerem je bilo devetih pesmi, ki so bile sestavljene iz trdih punk riffov, kot tudi iz počasnega melodičnega plesnega rock'n'rolla. Njihove skladbe govorijo o problemih mladih, lahkotnemu življenju, alkoholu... Da pa ne bi ostalo samo pri besedah, so med nastopom tudi sami zvrnili nekaj kozarčkov žlahtne tekočine. Pevec zasedbe Smiljan Kreže je, v slogu starih rockerjev, s sončnimi očali na sebi torej, s poskakavanjem po odru vseskozi narekoval plesni tempo, medtem ko so ostali člani banda - glede na igrani žanr - delovali skorajda preveč stacionarno. V oči mi je padel kitarist Boris Bobek, ki je nase opozoril z nekaj solo vložki. Po grimasah na njegovem obrazu in nasploh po načinu igranja je bilo opazno, da ga ja glasba potegnila vase. V dobre pol ure trajajočem nastopu ga ja zanimala samo in izključno njegova kitara. Simpatično, ni kaj! Skratka, Preporod v živo zveni zelo solidno, to je bil zares pravi šus za uvod pred nastopom ene izmed legend slovenske glasbe.
ZORAN PREDIN & GLOBOKA GRLA
Verjetno ga na Slovenskem ni rockerja, ki bi mu bilo ime Lačni Franz povsem tuje. Legendarna mariborska skupina je bila v osemdesetih letih prejšnjega stoletja ena izmed vodilnih ne samo pri nas, ampak na področju celotne skupne bivše republike. Zoran Predin, frontman Lačnega Franza, je po prenehanju delovanja skupine zašel v prav tako uspešno solo kariero, najsvetlejše trenutke obeh obdobij pa dandanes na koncertih predstavlja skupaj s spremljevalno skupino Globoka Grla.
Nastop so začeli z baladno Rad te imam. Ljubezen po Predinovo. Zanimivo, prav vsi člani banda s Predinom na čelu so bili oblečeni enako, vsi so nosili majice z napisom tamkajšnjega lokalnega radia. Zares pravi Štajerci, pa čeprav na nastopu v Ljubljani. Že po uvodni pesmi smo bili priča standardnemu Predinovemu "Kje so roke, kje so srca"? Ta večer je ta isti stavek ponovil vsaj kakih sedemkrat, kar je na koncu izpadlo že skorajda malo komično. A nič ne de, to je vendar njegov zaščitni znak. Priča smo bili izbranim pesmim Lačnega Franza, ki jim je dodal še nekaj svojih, Nipičevo štajersko himno in rusko Katjušo - po slovensko. Verjetno ni treba posebej razlagati, kakšno navdušenje je zajelo celotno Cvetličarno ob Nipičevi "Štajerska se veseli.." Nasploh je Predin oziroma njegova glasba tako zelo prisotna v slovenskem vsakdanu, da je publika brez težav med nastopom ves čas pomagala fantom na odru s svojimi glasovi, tako da je bilo vzdušje zares dobro. Povsem drugače pa je bilo z zvokom... ta bi lahko bil precej boljši, tako je bilo praktično nemogoče spregledati, kako se je zasedba spogledovala z tehniki v upanju, da bodo le-ti zvok popravili. Kitarist Marko Zorec, basist Danijel Rajh, bobnar Denis Janič in klviatrist Danilo Ženko (sicer klaviaturist tudi pri skupini Preporod) so bili, razumljivo, ves čas v Predinovi senci. Svoj nastop pa so oddelali zelo dobro, praktično brez napak, kljub Predinovemu opozorilu publiki: "Danes je polna luna, kar pomeni, da imamo en kup opravičil". Nekatere izmed pesmi so dobile tudi malo drugačno preobleko, inštrumentalni deli so bili namreč podaljšani, pri čemer je vsak izmed članov dobil tudi kanček časa, da je publiki predstavil svoje glasbeno znanje z igranjem svojega inštrumenta. Praktično vsako pesem je Predin začinil s še enim svojim razpoznavnim znakom: "lalala"-jajem, v melodiji in ritmu trenutno igrane skladbe, seveda. Nastop se je končal s skladbo Ja ka pa te ti tu delaš, in že so Globoka Grla zapustila oder.
MI2
Za zaključek je nastopila še edina nemariborska skupina večera - Mi2, ki prihajajo iz Rogatca. Glasba Predina & co namenjena poslušalcem vseh starostnih skupin, medtem ko je ciljna publika skupine Mi2 predvsem mlajša generacija. To se je seveda poznalo tudi tukaj, saj je mladina zavzela prve vrste pred odrom. To je bil že drug nastop Rogačanov v Ljubljani v enem tednu, saj so le nekaj dni prej nastopili v Šiški. V že več kot 10-letnem delovanju skupine so si člani nabrali že precej koncertnih izkušenj, kar se seveda pozna na nastopu. Na svojo stran so seveda dobili tudi že precej oboževalcev, na radijskih postajah pa se je znašel že marsikateri njhov hit.
Nastop bomo začeli simbolno, nadaljevali veselo, končali pa žalostno, so nam fantje iz Mi2 povedali takoj po prihodu na oder. Začeli so ga s skladbo Topli jug, nadaljevali pa že s Sveto Margareto, ki je seveda doživela bučno dobrodošlico v obliki skakanja in prepevanja izpod odra. Pesem je bila posvečena njihovemu roudiju Mihi, ki se je zaročil. Čestitke Mihi tudi v imenu Rockline-a! =) Mi2 preigravajo glasbo, ki je mešanica rocka, na trenutke celo hard rocka, popa in nekaterih hip hop vložkov. Za slednje je zadolžen kitarist in šaljivec skupine Egon Herman. Egon zna s svojimi komentarji prinesti nasmeh na ustnice vsakemu obiskovalcu. Nič drugače ni bilo tudi tokrat. Na drugi strani je glavni vokalist Tone Kregar zadolžen za vse tiste baladne in sentimentalne pesmi, v katere se zna še kako dobro vživeti. Pri pesmi Benzina so na besedo iz naslova naslonili rimo "ste videli kje Predina?", in ni minilo veliko časa, ko se jim je ta na odru pridružil. Sicer ni imel kaj delati.. ampak bil je tam. Publika je z vsako naslednjo skladbo bolj norela, manjkala ni niti priredba legendarnega Belega Gumba Sve ove godine, vrh pa je nastop dosegel, kako tudi ne, pri skladbi Toplice, ki so jih zapeli družno Mi2-jevci, Predin in publika. Zanimiva je tudi koncertna različica pesmi Oda Gudeki, ki je zares dolga, glavno besedo pri njej pa ima s svojimi dodatki šaljivec Egon. Kot edini izmed nastopajočih je Mi2-jevcem pripadal bis, v katerem so zaigrali Pa si šla in pa, tako kot so napovedali na začetku, še bolj kot ne žalostno skladbo Odhajaš. Mi2 so vsekakor upravičili sloves žurerskega banda, ki je znal prireditev pripeljati do konca.
Eni smo nato hitro odšli domov, za druge pa se je Martinovanje šele začelo...
na vrh