Moonspell, dolgoživi portugalski ekstremni metalci, veljajo ob zavidljivem diskografskem opusu, ki ne pozna kakovostnih kolebanj skozi kariero in katerega gonilo je nenehna artistična evolucija absolutne izrazne samoniklosti, tudi za izredne odrske interprete. Ime skupine ne vsebuje zaman besede »urok«.
V letošnjem marcu so Moonspell izdali svoj skupno že 11. studijski album, sredi poletja obiskali v sklopu poletnih festivalskih nastopov tudi slovenski Metaldays, trenutno pa se mudijo na drugem delu evropske turneje posvečene promociji albuma »Extinct«. So vsega zaupanja vredni garači!
Kadar iščemo v Moonspell prepričljiv konglomerat fuzije elementov avant-garde, progresivnega pečanja metala z gotskimi elementi, nadalje elementi, ki so jih nekoč davno tega definirali tudi Celtic Frost - elementov dark metala torej, potem ne moremo zaobiti prvega stebra skupine, to je ikonske odrske silhuete skupine, pevca izjemne karizme Fernanda Ribeira.
Moonspell okarakterizira še ena velika kvaliteta. Niti dva albuma, ki so jih izdali v svoji bogati diskografski karieri si nista podobna. Moonspell so na slehernem izmed njih vselej zadržali svojo unikatno artistično vsebino, z drznim eksperimentiranjem pa ne le širila razvojna obzorja svoje glasbe, pač pa obenem vselej uspeli zadržati vso kredibilnost preteklega lika in dela, ki jih postavlja na povsem unikatno in edinstveno mesto metalskega univerzuma.
Skratka, ko se Moonspell pojavijo v bližini tvojega stalnega prebivališča, bi bil greh, da izpustiš njihov koncertni nastop. Tako so prispeli tudi v Graz, dne 25.10.2015, koncertni večer pa sta pred njimi odprli dve predskupini in sicer Grki Jaded Star ter za njimi Francozi Dagoba. Koncert zasedbe Jaded Star smo žal v celoti izpustili zavoljo intervjuja s pevcem zasedbe Moonspell Fernandom Ribeirom, smo si pa v celoti ogledali Francoze Dagoba. Moderni death groove metal z izrazitimi melodičnimi vložki! Fantje so v 40. minutah garali in lili znoj v potokih, da bi skušali predramiti skromno število obiskovalcev, ki so, po vzoru avstrijskih značajskih lastnosti, silno zadržano spremljali nastop. Zgolj od daleč Niti ene osebe ni bilo povsem spredaj pri odru med koncertom, pa čeprav se je pevec Shawter trudil na vse kriplje, da privabi koga bliže. Bend je na nastopu korektno predstavil novi album »Tales of the Black Down« (2015). Lepa in suverena igra za 15 let delujočo skupino, ki pa kakšnega globljega avtorskega vtisa niti ni zapustila. Kot da bi vso reč nekje nekoč že dodobra slišali in preizkusili.
Vsekakor je prispela glavnina obiskovalcev tega dne, čeprav je šlo za skromen obisk mogoče 400 glave množice, izključno na koncert Moonspell. Kar nekaj slovenskih duš se je pojavilo spredaj pri odru, kar je bilo lepo spoznanje. Med uvodom so fantje počasi zasedali svoje položaje. Publika se je prebudila iz otopelega dremeža, na odru pa megla, ki bi jo lahko rezal na debele kose. Končno se pojavi tudi izjemno karizmatična figura Fernanda Ribeira, ki to pot ni nosil čelade na glavi, kot na prejšnji turneji. Fernando je od uvodne, to je otvoritvene nove skladbe in singla Breathe (Until we are no more) pa do konca koncerta priklenil publiko čvrsto k sebi. Kot bi se na Zemljo spustil sam peklenšček, sam zlodej. Fantomska, mračna silhueta, obdana v megli, namrščeno čelo, izpod njega mrk pogled. V sozvočju z brutalnim grčanjem in značilno odrsko igro! Fernando je enkrat več polno užival v svoji vlogi. Vsekakor ne gre spregledati vložka preostalih posameznikov zasedbe. Ti so odigrali vrhunski koncert. Pedro je to pot igral le klaviature. Na turneji posvečeni promociji albuma Aplha Noir (2012) je med nastopi takratne turneje kombiniral igranje kitare in kalvaitur.
Bend je masovno predstavljal album »Extinct«. Med novimi skladbami, ki so jih zaigrali Mooonspell skupno kar 6, je posebej godila visoko atmosferična Medusalem z orientalskimi orkestracijami, bend pa je dostavil tudi nekaj sladkih presenečenj klasičnega repertoarja, saj praznuje v letošnjem letu 20. obletnico izdaje prvenca »Wolfheart« (1995). Tako sta po pričakovani Alma Mater s katero so fantje sklenili regularni del in v katero se je vključilo celotno osebje publike, zaigrali tudi skladbi Wampiria in takoj za njo Ataegina. Set lista se na vseh koncertih nove turneje spreminja vsaj minimalno. Tako je za koncert v Grazu skupina vrinila nazaj v repertoar single Scorpion Flower. Ob tej priložnosti se je Fernandu za duet pridružila na odru pevka iz zasedbe Jaded Star Maxi Nil, prav tako pa je bend tik prd zaključkom regularnega dela, na dovolj glasno zahtevo treh posameznic iz publike, po daljšem času znova dodal na seznam skladb novo Domina.
Odlična set lista uravnotežena z novim materialom in starimi skladbami (zlasti albuma »Wolfhear t«, »Irreligious«). Hipnoza v uri in pol. Kot opij. Nepopustljiva močna halucinogena tabletka. Urok ob polni luni je sijal nad Grazem še dolgo po tem, ko so odjeknili zadnji toni zaključne Full Moon Madness.
Moonspell so v odlični formi. Ne le v artističnem smislu, pač pa tudi na odru. Ne glede na to, da je bil koncert zaznamovan s slabim obiskom, so dali vse od sebe. In vidno uživali. Mimo anekdot opitih glav tudi tokrat ni šlo. Od prevračanja obtežencev z alkoholnimi derivati v prvih vrstah, do zahtev naj skupina zaigra skladbe, ki jih je na taistem koncertu že zaigrala pol ure prej. Zvok dober, spredaj le klaviature malo manj slišne, a pri mešalni mizi zadaj v parterju, zelo lepa zvočna slika. Moonspell so torej skupina, ki dostavlja maksimum. Perfekcionisti, ki jim ni tuje strastno pristopanje. Do vsega česar se lotijo. Na planetu ostajajo edinstveni in neponovljivi. In tudi koncert v Grazu aktualne turneje imenovane »Road to Extinction Tour«, je to več kot potrdil.
na vrh