Dežne kaplje so kar vztrajno rezale zrak in skozi rahlo meglico je bilo pred dvorano razbrati kar nekaj mladcev in mladenk, ki so se odločili na koncertno romanje in kljubovanje turobnemu vremenu odpraviti že malo pred začetkom koncerta. Malo po osmi uri so se vrata odprla in drobovje hrama alternativnega dogajanja je sprejelo stoglavo množico. Nikakor ni bila zapolnjena še zadnja vrzel v prostoru, a kdor je že kdaj bil na koncertu v Gali hali enostavno ve, da je že tako številna konjenica na nastopu predskupine znanilec invazije glavnine ob času, ko bodo svoje odrske pozicije zasedli glavni nastopajoči. Iz navade pač. Ker je bilo pred uvedbo protikadilskega zakona po prvi četrtini potrebno pognati škrge, da si lahko preživel objeme gostega dima in pomanjkanja kisika … Časi so se spremenili, določeni zakoni pač sprejeli, ker pa je navada železna srajca … Saj veste …
OVERFLOW (21:00 - 22:00)
Okoli devete ure je godba iz zvočnikov počasi pojenjala in pogledi so se počasi usmerili proti odru, na katerem se je razbohotilo kar precej opreme, mikrofonskih stojal in izza zaodrja štrlečih vratov sanjskih kitar. Na odru se je znašla postava precej bolj zdravo shujšanega kitarista Nikeja, ki je začel počasi, na način, ki se spodobi za solidno uverturo, nežno drgniti strune na svoji črni kitari, zvok, ki pa je vel po dvorani, pa ni napovedoval epa o kitari iste barve, ki ga poznate iz besedil nekega domačega glasbenika. Saj veste koga. Postopoma se zasedba na odru poveča na punkovsko število pravljične četverice. Ob bok kitaristu Nikici Jovanoviću – Nikeju se ob bok postavi pevec Goran Živković – Žika in začne brundati nekaj podobnega sinatrovskemu rajcanju, ki mu začneta pritrkovati bobnar Dalibor Martinčević – Dado in basist Zoran Piberčnik – Zoki in žur se lahko začne. Prestavijo v višjo prestavo in oddrgnejo naspidirano punkovsko poskočnico 'Hanging', ki je nekakšna "štih proba" vzdušja v dvorani. Uigrani kvartet svojo nalogo opravi, vsaj na začetku, še v sferi zdrave rezerve, po precej medlem aplavzu in vzklikih prebujajoče se množice se Žika sarkastično prikloni v maniri baročnega burkaša. "Ljudi! Ovo nam je prvi koncert u Ljubljani na ovaj dan. Svirali smo u ponedeljak, pa utorak ili sredu ali nikada na nedelju …" in nato odigrajo punk'n'rollersko nastrojeni 'Swallow', na katerega bi bili ponosni Res Nullius in tudi Dicky B. Hardy. "Still you have me and I have a problem in my brain / He's in your brain and still has function for you / So young so smart so cool so pretty I am / Do you know my name?". Že tako pohitreni in dinamični tempo nastopa, v katerem koprivniški mladci sevajo elan in eksplozivni naboj, ki ga danes ne premorejo niti najstniki, začinijo s še bolj našpičenim in spevnim kali-punkovskim himničnim komadom 'Get Away', ki izliva žolč in jezo, po tretjem opazovanju fenomena z imenom Overflow pa opazi človek tudi to, da so bili mladci tokrat malce zadržani ali pa utrujeni. Vsemu navkljub so postregli s sočno godbo, ker pa je v punka obscenost kar pričakovana (spomnite se kako je bedni angleški novinar sprovociral Sida in Johna Rottena do tega, da mu demonstrirata katere so najgrše besede, ki jih v tistem trenutku zmoreta blekniti v eter, ena izmed manj slišnih pa je bila "cunt"). Overflow tako ne razočarajo s plašnostjo in začnejo skandirati hvalnico ženskemu mednožju in s tem vpeljejo v komad z verjetno najbolj provokativnim naslovom iz njihovega repertoarja – 'Pussy Eater (Pička)'. Skladba, ki predstavlja vezni člen med preteklostjo in sedanjostjo in začne sago povezovanja HC energije z brezkompromisno melodiko. Obode dvorane je tako kar hitro začel polniti spevni refren, po Pički pa je čas za povezovanje špranjice z določenim imenom ali obrazom, mar ne? Čast in slava je pripadla tokrat 'Dorothy', visokooktanskemu toku misli in prostih asociacij, Overflow pa vam jo predstavijo razosebljeno, pokleknjeno in ponižano, izpraznjeno in besno na cel svet. Dorothy je lahko po zadnjem obračunu s sistemom osvobojena le tako, da pade na tla mrtva, Overflow pa ji v tem polno ugodijo. Intenzivni ples ritma in melodike nadaljujejo z do konca odprtimi ventili. Po 'Rapidu' prelijejo odrsko prezenco v podobo in telo nekoga drugega. Vsaj na prvi posluh se vam zazdi, da je eksplozija domala že slišane melodike spisana izpod peresa nekoga drugega, denimo bolj znanih in tu pred kratkim precej čaščenih sorojakov, Hladnega Piva, a 'Wasted' je povsem samostojno pisanje krapinskih praporščakov punka, po dekadentnem izlivu razlogov za pitje pa sledi salva vprašajev – 'You're Angry'. Pop punkovsko plejado ritma in smeha dopolnijo prvi poskusi stage divinga in nerodnega poganja v prvih vrstah, večina obiskovalcev (mimogrede: zadnje vrste so bile že kar solidno popolnjene …) pa je še vedno hranila moči za nadaljevanje večera, tako so dosti raje srebali pivo ter poskusili iz vsega skupaj iztisniti nekaj, kar bi podkrepilo njihovo kritično stanco. Za večino itak ni pomoči, tistim nekaterim še rešljivim pa Overflow ponudijo zdravniško pomoč. Pod vplivom zdrave mere humorja, ironije, besa in sproščujoče katarze 'Doctor's Tune' izvabi precej več odziva, zato Overflow na skladbo s plošče z eno bolj seksapilnih naslovnic domačega punka, Extremely Perverted Fantasies Of Mad Milkman's Disordered Mind iz leta 1997, na kateri vas vsaj malo v oči zbodejo naravno našpičene bradavičke na oprsju mladenke, oblečene v slogu šestdesetih, navežejo še en komad – 'Don't'. Po tem nas s časovnim strojem popeljejo v davno leto 1991 in na ploščo Through Department Store ter z njega izluščijo enega že precej pozabljenih biserov zaprašene in marsikomu povsem tuje preteklosti – 'Face' je spomin na čase, ko so bili en redkih hrvaških bendov, ki je zmogel glas življenja in pozitive prenesti na drugo stran okupiranih meja svoje domovine, ki je takrat gorela v plamenih. Ambasadorji glasbe, miru in punk attituda in očetje simpatičnih three-chord-wunderkindom v obliki spevnih pesmi so od tedaj storili že marsikaj. Niso pa pozabili na svoje korenine. Koncert se je začel prevešati v zadnjo tretjino. Overflow so se s pritiskom publike soočali precej stoično in herojsko, preznojeni obrazi pa so dali vedeti, da se ne nameravajo hraniti za jutri. Zadnji manever je bil sklenitev večera z velikim finalom skladbe 'Doraaa', ki s Stingovskim prijemom singalong refrena ("Doraaa" zveni kot "So lonely" in ne – ne gre le za naključje, ampak osebno posvetilo enemu največjih uspehov, ki so jih Sting & The Police v svoji karieri stisnili ter porodili na ta svet). Overflow se še nazadnje priklonijo ter z nagajivimi, iskrivimi in ironičnimi pogledi premerijo množico ter napovejo skupino, zaradi katere je bil koncert, ki bi bil zlahka precej bolj živahen, če bi se nežne duše v parterju ne šparale za nekaj po njihovem mnenju boljšega in bolj eksotičnega – Beatsteaks.
BEATSTEAKS (22:30-00:30)
In končno smo jih dočakali!!!!!! Po energičnem nastopu hrvaških Overflow so na oder stopile zvezde večera, nemška peterica, ki sliši na ime BEATSTEAKS. Že po večkratnem gostovanju na naših odrih so letos znova nastopili in nas navdušili s predstavljanjem nove plošče LIMBO MESSIAH. Peterica je nastala leta 1995 v Berlinu in se že lahko pohvali z izidom kar petih plošč, ki so jih nanizali v 12 letih delovanja. Poleg tega imajo za seboj še kup koncertnih nastopov, med najpomembnejše v njihovi karieri pa verjetno spada nastop, kjer so kot predskupina žgali legendarnim Sex pistolsom v Berlinu dobro leto po nastanku in se že takrat predstavili kot res kvaliteten in poslušanja vreden punk-rock band. Tokrat so nam v Gala hali na Metelkovi postregli z mešanico komadov z nove plošče, nekaj uspešnic pa je bilo pobranih iz predzadnje stvaritve SMACK SMASH. Njihovi koncerti so ponavadi prava predstava, saj je pevec/frontman sin cirkusantov. To vedno pokaže s svojimi (včasih kar nevarnimi) vragolijami, ki jih zganja na odru. No, tega tokrat nismo doživeli. Prava posebnost, ki sem jo zasledila so bile velike žarnice, ki so cel čas koncerta razsvetljevale Galo halo.Očitno so zaščitni znak skupine, saj so jih imeli po odru razstavljene že na lanskoletnem Trnfestu. Letošnji koncert ob koncu mrzlega oktobra pa so pričeli s pesmijo 'Panic', ki je vse obiskovalce razgrela že na začetku dogajanja. Nadaljevali so z najnovejšim komadom 'Jane Became Insane', za katerim so se zvrstile uspešnice tako z nove, kot s stare plošče, med njimi pa se je znašla tudi pesem, posvečena celjskim punk herojem Multiball. Po dolgem preigravanju je končno prišel na vrsto meni najljubši komad 'Atomic Love'. Vsem dobro poznan hit je dvignil na noge še tako utrujene obiskovalce. Presenečenj pa zame še kar ni bilo konec, saj so nam fantje poleg žarnic med čakanjem na naslednji komad spuščali še hip-hop glasbo. To se mi je zdelo res smešno, ker kaj takega od zagrizenih punkerjev ne bi nikoli pričakovala. Da pa smo se zbrani pod odrom še bolj zabavali, nam je njihov kitarist pripravil ne preveč občudovanja vreden striptiz, saj od sebe ni odvrgel niti koščka oblačila, pač pa smo bili deležni le zvijanja po odru. Kljub temu pa je treba priznati, da so nam nemški norci letos pripravili ogleda vreden show. Do konca tega težko pričakovanega spektakla so imeli na zalogi še nekaj punk poskočnic, ki so jih po mojem mnenju kar prehitro odigrali in odšli z odra. Ker pa se nikomur še ni mudilo domov in smo vsi hoteli še malo noreti in skakati, nam je uspelo band priklicati nazaj in tako so nam kot zadnji komad zaigrali 'Soothe Me'. To, da Beatsteaksi res znajo narediti žur kot se spodobi, so nam dokazali v nedeljo, vkolikor pa ste jih zamudili, bodo na voljo za ogled verjetno že naslednje leto. In kot vedno, nam je tudi tokrat najboljši live band dodelil kup pozitivne energije, ki nas drži še danes … vsaj mene!
Z vonjem testosterona in znoja ter piva prepojena množica se je po direktnem udaru maksimalnega vala energije lahko le z nasmehom odpravila proti izhodom ter si, kot po res izvrstnem seksu, na svežem jesenskem, zgodnje ponedeljkovem zraku, prižgala tako potrebno cigareto. Občutje tresavice ter popolnega zadovoljstva je bilo znova potrjeno, veteranska naveza glasbenih znalcev pa si je lahko na seznam uspešno opravljenih odrskih preizkusov dodala še eno kljukico – Overflow so jih že nehali šteti, Beatstakes pa so pod imenom Slovenije lahko nanizali že četrto zastavico popolnega uspeha in glasbene okupacije ušes in misli tukajšnje mladine. Ekipa Rock Linea temu ne oporeka. Še več: upamo, da bo morebiti možno medosebno kemijo preizkušati znova v roku manj kot enega leta.
na vrh