Le kaj bi brez Magnifica? Ne bi bilo Da Phenomene! Svet bi bil pol manj zabaven. Svet glasbe. Svet slovenskega glasbenega "mainstreama". In taista Da Phenomena, ki je z dvema albumoma prepričljivo potrdila, da gre za kombinacijo dveh visoko talentiranih glasbenikov odlične medsebojne glasbeno zaznavne komunikologije, se vrača. Mate Brodar in Anže Petrovič Langus, preimenovan v »malega Wimbisha« bas kitare »Dagija«. Možakarja sta nazadnje v Orto baru nastopila pred skoraj natanko štirimi leti. Da, in tudi takrat je ogrodje ritmične kulise držal Jure Rozman. Medtem so se zgodili Nula Kelvina, s katerimi je Jure posnel že dva studijska albuma, in medtem je preteklo tudi toliko vode, da sta »Dagi« in »Bro« začela pogrešati drug drugega in se zategadelj odločila vrniti duet novim aktivnostim naproti.
»Bro« je še vroč od promocije sveže izdanega samostojnega izdelka »The Smoods«, Dagi se je v zadnjem obdobju posvetil glasbenim udejstvovanjem Nane Milčinski. In potem je prišel »Nov dan«. Novi singel, novo dokazilo da se je Da Phenomena dejansko prebudila. In več. Zgodila se je napoved novega albuma. In z vsem tem vred povratniški nastop. Na Orto festu 2013!
Fanta sta zagrizla na polno. Čutilo se je v sleherni sekundi koncerta, da ju kar razganja od želje po tem, da ponovno užijeta tisti le njima prepoznani občutek, ko skupaj delita oder v Da Phenomena formaciji. Zrelejša, modrejša in tehtnejša (za kakšno skromno kil'co, če ne dve) sta načela repertoar silno glasno. Skorajda oglušujoče glasno (»Phenomena«). »Brojev« Strat je v polnem iztržku prebijal zvočno sliko. Se mar pripravlja funk metal invazija? (avtor prispevka se je hitro pospravil v pročelje šanka na varno oddaljenost in naletel na ušesom prijaznejšo vibracijo). Sicer vse okej in pod kontrolo. Za mešalno mizo je to pot legendarni 2.2.2.7. basist Jani Mujič. Vse deluje, kot mora. Sledi »Nov dan«. Nova skladba. Novi singel. Po užitem je očitno, da bo tretji album kanček bolj nažigaški. No, pustimo se presenetiti. »Nov dan« namreč nosi takšne nastavke. A ne delajmo zaključkov, nikar tako preuranjenih.
Narod ni pozabil navihane vibracije dueta. Za razliko od klavrnega obiska pred štirimi leti, prav tako v sklopu Orto festa, je publika to pot pridno napolnila Orto bar s 150 glavami in na ta način izkazala, da je bil duet zadnjih nekaj let pogrešan. »Dagi« in »Bro« sta posebneža v smislu, da vseskozi delujeta maksimalno pozitivno. Vse je obrnjeno na pozitivo. Posedujeta tip humorja, ki lahko razdre še tako ledeno srce in ga odtaja. Sta nalezljiva. Skrajno nalezljiva. In potem so tu »In če hočeš«, »Punce – fantje«, superiorno kombinirana s priredbo Johna Mayerja »Vultures«, pa naprej »Do sonca«, »Upam, da za vedno«, »Iznad neba«, neobhodna »Jočem«, pa »Skupaj sva«, »Rad te mam (ne dovolj)« in prav na koncu nadobvezna »Nočem te nazaj«. Vmes se je našel prostor za zabavne verzije priredb, kot je Princeva »Purple Rain« ali/in v dub zavita priredba The Police skladbe »Walking On The Moon«.
Ritmično je fantoma vse jasno. Če je tu ekstremno natančni mož topovskega udarca po »snare« bobnu Jure Rozman, je postavka o doktoratu iz ritmičnih figur pri Da Phenomena toliko bolj utemeljena. Čeprav je šlo pri koncertu v Orto baru v prvi vrsti za »tipanje« skupine, kje se trenutno nahaja, koliko in kaj bo potrebno še povaditi in kaj dograditi, da bi prihodnji koncerti delovali še optimalneje, je publika z odličnim sodelovanjem dokazala, da se Da Phenomena lahko prosto in brezskrbno prepuščata toku dane situacije. Hiti so ostali usidrani v srcih. In četudi se pripeti kakšen kiks ali prikrade kakšna nenadzorovana zvočna struktura v formo odrske eksekucije skladb, drži publika skupino skozi nastop v »erektivnem položaju«, saj učinkovito obvladuje besedila zimzelenih skladb. Ker pa so punce večinski delež njune publike, je jasno da ostajata uperjena v srž slovenskega glasbenega »mainstreama«.
Skratka. Vibracija prepoznavne Da Phenomena glasbene pričeske je zasijala! Jasno izpostavljeni in natančno odmerjeni ritmi funka in diska, ovenčani s fantovsko prepoznavnim vokalom »Broja«, omavžani s pop formami na eni strani, začinjeni z dub-reggae in celo rušilnimi rockovskimi rifi na drugi. Vse je na svojem mestu. Občasne eskalacije posebej všečno hibridne narave, ki se »iz drugega plana« prikradejo v zgodbo o Da Phenomena, pa so seveda zadišale po fuziji funka z metalom. Da Phenomena ostajata v gorišču. Zelo lep nastop, norčavo zabeljen, poln odlične vibracije, ki mu ni in ni bilo videti konca. Fanta bi še kar igrala in igrala. In igrala. Krepko čez polnoč. Zgodil se je tudi obisk modrih ovratnikov, a to že ne paše več v rock 'n' roll, mar ne?
na vrh