Legendarna slovenska heavy metal zasedba Lene kosti je očitno spet v pogonu. Odkar se je skupini pridružil vokalist Jan Tehovnik, se je skupina vrnila na odre in pričela delati na novem materialu. Po dolgem času je bila skupina najavljena v Ortu Baru, kot predskupina pa so se predstavili mladi upi slovenskega heavy metala, Underground.
Underground so mogoče še mlada skupina, nabirajo kilometrino, a njihove avtorske skladbe dokazujejo, da so k stvari pristopili resno. V heavy metalu je težko biti inovativen, a fantje so ubrali zanimiv pristop, ko so k svoji godbi dodali še power in thrash metalske prijeme, s čimer so skladbe bolj nepredvidljive in bolj energične. Pa tudi ni občutka, da bi se prežvekoval en riff skozi celo skladbo. Čeprav je bilo publike precej malo, so Underground odigrali prepričljivo. Fantje so tudi seveda pokazali, katere skupine so vplivale na njih. S priredbami so se poklonili King Diamondu in Iron Maiden. A v njihovih skladbah je zaznati tudi kanček modernosti. K temu je prispeval bobnar s svojim bolj agresivnim igranjem, kjer so izstopali predvsem njegovi hitri pedali. Underground na podlagi avtorskega materiala obetajo. Riffi, ritem sekcija in vokal so dodelani. Vokal med drugim ne pretirava z visokim »piskanjem« skozi celo skladbo, kar je k večjem pozitivna lastnost. V naslednje se le upa, da skupina ne bo igrala prežvečenih priredb, kot je Run to the Hills, temveč da bo imela za predstaviti več avtorskih skladb.
Lene kosti so že na začetku svojega nastopa pokazali, da nov zagon po prihodu vokalista Jana Tehovnika še traja. Skupina je obiskovalce popeljala skozi svoje hite, obenem pa je bila ponujena tudi kakšna noviteta, s čimer je dokazala, da skupina kljub letom pridno dela na novem celovečernem albumu. Novitete sicer ne predstavljajo kakšen poseben korak naprej v ustvarjanju skupine, temveč bolj pristnost, ki stavi na formulo klasičnega heavy metala in hard rocka. Tu ni nekega kompliciranja, ritem sekcija je preprosta, kitarski riffi pa so nalezljivi. Mogoče bi lahko zvenelo vse skupaj že slišano, a glede na to, kdaj je skupina pričela svojo pot, je treba priznati, da je včasih osvežujoče slišati nekaj, kar se je rodilo v osemdesetih. Vsekakor pa je v skupini moč zaznati svežino in sproščenost, ki je prišla zaradi novega vokalista, ki lahko s svojimi sposobnostmi konkurira marsikateremu vokalistu v mednarodno priznanih zasedbah. Lene kosti so svoj dolg repertoar s kakšno napakico odigrali več kot solidno. Publika je vidno uživala, skupini pa je treba priznati, da zadeva ni bila izpeljana rutinsko, temveč si je vzela čas za svoj repertoar.
V Orto Baru se je v sklopu letošnjega Orto Festa z Lenimi Kostmi in Underground odvil koncert, ki je pihal na dušo privržencem heavy metala. Z Lenimi Kostmi so bili obujeni stari časi, Underground pa so pokazali, da se dolga tradicija nadaljuje tudi pri mlajših glasbenikih.
na vrh