Glavni tržaški trg, Piazza dell' Unita, že po tradiciji vsako poletje gosti brezplačen poletni festival na katerem nastopajo različne progresivno rockovske legende, ki sicer ponavadi le redkokdaj zaidejo v našo bližino. To je torej ena redkih priložnosti, da lahko na svoj račun, ne da bi se jim bilo treba peljati do severa Nemčije ali v Veliko Britanijo, pridejo tudi vsi ljubitelji legendarnih zasedb, ki so bile skozi večino svoje kariere privržene eksperimentalnim oblikam rock glasbe. Lani so nas z obiskom razveselili Gong in Van Der Graaf Generator, letos pa je festival potekal kar tri dni ter ponudil vrhunske nastope treh prog rockovskih izvajalcev svetovnega slovesa Focus, The Grande Mother Of Re:Invention ter Steve Hackett Band.
Prvi dan tržaškega poletnega rockovskega festivala je bil prava poslastica za vse ljubitelje simfoničnega prog rocka, saj so se na glavnem trgu oglasili legendarni nizozemski prog rockovski prvaki Focus. Slednji na čelu z neuničljivim, ultra karizmatičnim orglistom, flavtistom in pevcem/jodlarjem Thijsom van Leerom praznujejo že več kot štirideset let delovanja ter se ponašajo s štirimi prvovrstnimi prog rockovskimi albumi z začetka sedemdesetih na katerih so tudi izgradili svoj sloves. V zadnjih letih, po vnovični združitvi, spet aktivno koncentrirajo in izdajajo nove studijske albume. Ne zgodi se prav pogostokrat, da bi se Focus znašli v takšni bližini naše meje, saj ponavadi večinoma nastopajo po deželah anglosaksonskega in germanskega severo-zahoda, zato je njihov koncert privabil razveseljiv delež radovednega občestva, katero je bilo lačno kvalitetnega prog rocka.
Poleg velikega šefa van Leera se v aktualni inkarnaciji skupine nahaja tudi dolgoletni bobnar Pierre van der Linden, ki pomaga zagotavljati kontinuiteto, medtem ko sta kitarist Niels van der Steenhoven in basist Bobby Jacobs v primerjavi z njima še pravcata mladca. Navkljub precejšnji razliki v letih pa sta med koncertom oba več kot uspešno vzdrževala korak s prekaljenima mačkoma. S klobukom pokriti in v do tal segajoči plašč oblečeni Van Leer je med posameznimi izvedbami uporabljal vse mogoče inštrumentalne pripomočke, med katere so sodili troblja in posebna plastična piščal, medtem ko je v nekem trenutku vrtel tudi nekaj kar je bilo na hitro še najbolj podobno rožnemu vencu. Tudi med trenutki, ko se je moral odžejati z vodo je brez težav igral po orglah tudi z eno roko. Karizmatični orglist je med posameznimi izvedbami večkrat iz sebe izvabljal duhovite vokalne improvizacije, katere so bile podkrepljene s slikovitimi vokalnimi grimasami. Van der Linden je s temperamentnim udrihanjem po bobnarski postavitvi dokazal, da je še vedno v odlični bobnarski formi, še posebno pa se je izkazal med krajšimi fusionističnimi improvizacijami.
Za številne navzoče je vrhunec koncerta predstavljala izvedba več kot dvajset minutnega superepa "Eruption" z legendarnega album "Moving Waves" (1971), katerega so odigrali skorajda v celotni dolžini. Z "La Cathedrale de Strasbourg", "Answers? Questions! Questions? Answers!" ter "Harem Scarem" pa so na prepričljiv način postregli z nadvse okusnimi prog rockovskimi delikatesami, znotraj katerih ni manjkalo najrazličnejših jazzovskih improvizacij. Vsi trije deli "Focus" so bili odigrani z izjemnim občutkom in prefinjenostjo, kar je veljalo tudi za večino izvedb tega večera. Seveda pa niso pozabili niti na obvezne hite kot sta "Sylvia" ter nič manj legendarni single "House of the King", ki sta bili nekakšni ogrevanji pred velikim finalom.
Izmed novejših stvaritev, se pravi z zadnjih dveh albumov "Focus 8" ter "Focus 9", sta izstopali odlični izvedbi skladb "Neurotika" ter "Aya-Yuppie-Hippie-Yee". Pred zaključkom rednega dela je naposled prišla na vrsto tudi izvedba njihovega največjega hita "Hocus Pocus" na katerega je večina med zbrano publiko najbolj nestrpno čakala. Jodlarska orgija, katere posledica je bila množična ekstaza zbranega občestva se še ni dobro polegla, ko so za dodatek odigrali odlični "Brother" ter dokončno potrdili, da se trenutno nahajajo v odlični formi. Po več kot dveh urah fenomenalne koncertne predstave, ki je bila pospremljena z nadvse posrečenim ozvočenjem, so se po bučnih ovacijah publike poslovili z odra. Po koncertu so bili vsi člani skupine vsakomur na voljo za rokovanje in podpise. Odsotnost legendarnega kitarista in soustanovitelja skupine Jana Akkermana je bilo edino, kar so marsikateri dolgoletni privrženci ta večer pogrešali, a kaj ko sta z van Leerom menda še vedno na smrt skregana, tako da je možnost, da bi v prihodnosti še kdaj skupaj nastopila na odru zelo malo verjetna. Odlične predstave legendarnih Nizozemcev ni uspela pokvariti niti burja, ki je tega večera neusmiljeno pihala z morja ter prevrnila celo nekaj stolov v zadnjih vrstah.
fotografije: Aleš Podbrežnik
na vrh