"Prvi damin" pomagač. Lady's odpirač? Z malo domišljije povsem združljivi funkciji. Ah ti nakladač! Naj bode dovolj le pomagač. Nocoj raje ne gremo v detajle. Lady's First v Postojni, z diagnozo "kvarteta", čeprav se sliši nespodobno do obolelega Aarona (spoštovanje), so na tak način pridobili še en dodaten razlog, da jih je potrebno iti absolutno pogledat. No razlogov poleg seveda Lady's First, je še kar nekaj. Prijetno podnebje v Postojnskem Jazzyju, kjer RockLine ni premogel večjega vložka energije doslej, kot opravljanje intervjuja z legendarnim bivšim Iron Maiden "softich-em" Paluom Di'Annom lansko poletje, je tako dobil nasploh prvič v karieri priložnost, da pokrije nek glasbeni dogodek v tem silno prikupnem klubu. Mnogo je bilo ljudi, ki jih z največjim veseljem pozdraviš in si vesel, da jih poznaš.
Namerno sem zamujal in seveda še vedno premalo zamudil. Privihral sem okrog 22.30. V "backstageu" so fantje Lady's First silno razpoloženi in delujejo povsem brez skrbi, da bo nocoj moral Buco nastopiti v Aaronovi vlogi in presedlati s kitare na bas kitaro. Ozračje je zabavno, fantom dogaja 100/uro. Flešo utre še pest želeja Guziju v lasišče, mu naredi pravo indijansko perjanico, ko se fantje napotijo na oder!
High Machine, po pričakovanju odpre šov! Ljudi je mnogo, mnogo več kot konec januarja v Kamniški Kotlovnici, čeprav previdno odmaknjeni na dvo metrski distanci pridno "džuskajo". Miško skrbi za zvok. Na prvi posluh je Buco resnično naštudiral zadevo kot se "šika"- strumni garaček, hlaček ni kaj. Fantastično galopirajoči uvodni Lady's First jahač High Macihne, je nasledil (zanimiva izbira!) zmetalizirani I Want To Break Free (Queen), za njo Black Sabbath železje s Paranoid in v podobnem slogu se je vrtel prvi del, kot v Kamniku. The Trooper je bil izpuščen, a zamenjal ga je v drugem delu koncerta Fear Of The Dark, ob katerega uvodu, sta se neumorni solist Youwda in Buco postavila naproti drug drugemu, le da to pot ni bilo kitarskih harmonij. Kljub temu je bil zvok poln in žmohten. Morda od tod težava Guzija, ki nekajkrat ni slišal samega sebe med petjem, saj je Youwdina kitara nocoj še posebej glasno rohnela in režala z odra! Hja, le ena kitara je bila to pot. Naj vsaj ta "sune" kot se šika, mar ne?
Lady's First so odsekali seveda odlična Criminal in LF (izmed avtorskega materiala) in netili občinstvo s priredbami Speed (Billy Idol), Hallowed Be Thy Name (Iron Maiden) in Creeping Death (Metallica), s katerim so zaključili prvi del. Posebna ponudba prvega dela nastopa? Skladba skupine Partibrejkers Kreni prema meni, na odru z bivšim Outsider pevcem Miškom. Lepo posvetilu skupine fantu v zahvalo, ko je poskrbel za vse detajle, da se Lady's First tega večera v Postojni niti en sam samcat las ni skrivil. Fantje so čutili, da je energije, ki jo oddaja to pot Postojnsko občinstvo neprimerno več, kot denimo v kamniški Kotlovnici. Koncert je bil, kar se vzdušja tiče, izveden na nekaj višjih stopnicah. Nasploh je bil Guzi na vokalu to pot odlično razpoložen, Buco je od časa do časa, močno stiskal zobe in otresal z roko. Bas kitara je vseeno hud in neusmiljen porajkelj, četudi baje, da imajo Yamaha basi (to znamko je uporabljal naš Buco tega večera) nekaj mehkejši prijem (no vsaj za kitare to velja) v primerjavi z ostalo "firmarsko" bas druščino!
Obilni premor je seveda služil za celjenje odrgnin, ki jih lahko povzroča bližnje pečanje s težkim jeklom. Skupina vžge v drugi del z 911, doda od svojih skladb še The Game in prvo ponudbo drugega dela! Iz publike vskoči na pomoč Aaron, da zamenja Bucota na bas kitari za skladbo Prazna cesta. Balada, za katero bi še Aaronov zdravnik premižal na eno oko, Buco pa se je že izgubil v zaodrje, ko je verjetno hladil svojo roko. Seveda so fantje ta trenutek izkoristili za dober štos. Bucota nikakor niso mogli več spraviti iz publike, da po koncu komada znova prevzame vlogo basista. No seveda jo je moral na koncu. Skratka sva čast fantom! V Aaronovi gesti se skriva, da kvintet resnično diha drug za drugega. Fear Of The Dark (Iron Maiden) in Enter Sandman (Metallica) od trše zveneče strežbe in kaj je ostalo za rockerje? Sweet Child O' Mine (Guns N' Roses), Motori (Divlje Jagode), Walking By Myself (Gary Moore), Born To Be Wild (Steppenwolf),… razveseljujejo pozno v noč, sicer (zanimivo!)zadržano ljudstvo, za katerega bi mislil, da se jim zaradi bližine Primorske, le pretaka po ožilju na nekaj več stopinj ogreta kri, kot denimo Kamničanom.
Fantje so kljub oslabitvi na bas poziciji in manjku ene kitare, povsem suvereno odvozili svoj nastop v Postojni. Izkušnje so to! Youwda je, to pot edini kitarist, samozavestno dribljal solaže, bas je bil naglas dovolj, da je učinkovito polnil ozadje. Flešo je znova s svojim boben - torpediranjem učinkovito poganjal podvozje skupine, Guzi, kot omenjeno, zelo razpoložen na poziciji pevca skozi koncert. Ni kaj dodati. Publika je bila zadovoljna, Lady's First jeklo se je tudi to pot svetlo razbelilo, pod žlahtno ubranimi toni skupine.
Večer, ki se je krepko nagibal v zgodnje jutro, sem seveda preživel še ob enem pivcu in klepetu z ohlajajočimi Lady's First glavami v zaodrju. Fantom ne zmanjka idej za zbijanje sočnih šal. Kar težko se poslovim, saj me čaka še dolga noč na žuru v Notranjih Goricah. Skratka. Hvala Lady's First za fantastičen večer, hvala tudi Miškotu za vabilo in seveda šefom Jazzyja, da tako pridno skrbijo za tako lep postojnski klub! Sem še večkrat pridemo. Aaronu pa zaželimo čimprejšnje okrevanje!
besedilo in fotografije: Aleš Podbrežnik
na vrh