Krematorij z Agnostic Front v Celovcu (2009)

Po obisku na Paranoid Open Air festivalu v Sloveniji v kraju Ljubečna pri Celju ter kar dveh zaporednih nastopih na Češkem v enem samem dnevu, so se legende New yorškega hardcorea znova povsem približala našim krajem, ko so obiskale avstrijski Celovec in tamkajšnji alternativni in lično urejeni klub Volxhaus. Očitno je, da so Agnostic Front z vsem srcem na pravi potovalni fronti. Strnjeni termini nastopov skupine dokazujejo resnično delavno vnemo, odlično formo in nepopustljivost. Za skupino, ki bo kmalu zaokrožila 30. obletnico svojega obstoja, je to resnično vsega spoštovanja vredno.

Vselej marljivi in natančni Avstrijci, so se tudi to pot pridno držali vseh urnikov, zato so ob 20.00 uri že rohneli na odru mladi avstrijski hard core žrebci Roofus. Mladi kvintet je nastopil to pot zadnjič. Zadnjič v svoji karieri, potem zapirajo svoja vrata. Vzrok je v neprepoznavnosti skupine na širšem avstrijskem ozemlju in nemoč, da se prebije iz lokalnega celovškega podtalja. Kljub nastopu, ki je dokazal, da imajo mladci potencial, se je čutilo da na odru vse glave niso na enaki valovni dolžini, zato je bilo mogoče užiti kar nekaj vidnih napak, ki jih lahko prištejemo nezbranosti pevca, ki je prekril z vokalom riff krog prezgodaj v eni izmed skladb, nekaj lovljenja pri ritmični uglasitvi skupine, kot tudi neizkoriščenosti odra v smislu nedoživete odrske igre. Res nismo imeli sreče, da pravzaprav ujamemo skupino na enega najbolj črnih dni v svoji karieri.

Drugi veljaki doma iz avstrijskega Celovca so stopili na oder deat core metalci Violent Devoties. Nemara se jih kdo spominja iz ljubljanskega nastopa v Orto baru v letu 2008. Energija s povsem drugega testa je končno ponesla dogodek na neko dostojno raven, povprečnega pričakovanja obiskovalca koncertov velikanov hard core obrti Agnostic Front.

Violent Devoties so v svojih minutah obudili prisotne, ki so se končno približali odru in tako izkazali vsaj kanček zanimanja in podpore nastopajočim rojakom. Pevec Georg Axmann je postregel z vokalom, kije nekakšna mešanica death metalskega growla in coreovskega vrišča, a z precejšnjo oporo na srednji ter nižji intonaciji. Violent Devoties se poslužujejo nižje uglasitve, pri čemer skladba kot je recimo Scarlet Horrors opozori, da Violent Devoties radi jezdijo skozi več različnih ritmov, nad katerimi seka več različnih vodilnih kitarskih fraz! Torej reč, ki ni tako nedolžna in zna vzbuditi zanimanje. A brez slehernih solaž. Da pobje niso povsem od včeraj, je dokazal silno kompakten in suvereno poln nastop, kjer si je zasedba med igro privoščila zelo redko kakšno napako. Zelo pozitivna izkušnja za koroški death metal!

Agnostic Front so skočili na oder v postavi Roger Miret (vokal), Vinnie Stigma (kitara), Joseph James (kitara), Mike Gallo (bas kitara) in Pokey (bobni)! Od originalne postave sta danes v njej člana, ki bolje da slučajno, kdaj ne bi manjkala v prihodnosti. Pevec Roger Miret s prepoznavnim, čistim vokalom, ki vodi nekakšno diktatorsko noise punkoidno držo podajanja lastne pridige. Druga močna figura v skupini in njen ustanovni član, pa je kitarist Vinnie Stigma. Agnostic Front so na odru ostri kot najostrejše rezilo. Komade so valili drugega za drugim, praktično brez predaha. Miret je deloval kot razjarjeni boksar, svoje pa sta prispevala zlasti basist Mike Gallo, ki bi v enem izmed točk skorajda prevrnil stojalo za mikrofon z odra, ter divji kitarist Vinnie Stigma, ki je ob vživetem "praskanju" po kitari, vseskozi budno bdel nad tem, kaj počnejo njegovi kameradi nad odrom in zabaval prisotne zlasti s svojim prožno spakljivim licem.

Koncert se je vrtel z neverjetno naglico. Do skladbe For My Family so Avstrijci ždeli nekaj metrov stran od odra, potem pa jih je Miret ogovoril, naj se vendarle približajo, z zagotovilom, da jih skupina ne bo "poškodovala" in da naj se skupine nikar ne bojijo. Tako jih je zvabil povsem do odra, za povrhu tega pa je sosledje skladb zlasti v drugem delu, kot so Friend Or Foe, United Blood, Crucified, ali posebej Warriors, Black N' Blue ter Police State, povsem razorožilo pregovorno apatičnost Avstrijcev, ki so noreli v mosh pitanju, prav do zadnjega trenutka nastopa Agnostic Front.

Možje so na odru prelili pravo litražo znoja in zato je bil proti koncu koncerta oder tlakovan s potnimi kapljicami. Agnostic Front so s svojo odrsko pojavo zapustili izreden vtis. Bili so resnični, nezlagani. Z visokim fokusom uperjenem v plasiranje nebrzdane agresije, ki so jo sproščali na odru, so osvojili kakih 100 glav, ki so svoje spoštovanje do skupine izkazali tudi po koncu koncerta, ko so kupili celo malho uradnih Agnostic Front majic.

Igra skupine je bila tako intenzivna, da je moral sredi koncerta na oder stopiti eden izmed roadiejev ter v celoti sestaviti nazaj obe stojali z mikrofonoma, ki sta pripadali Vinnieju in basistu Mikeu. Naleti kratkih popadljivih thrash punk točk polnih kričeče ihte, arogance in nezadržno hrupnega rock n' roll vrtinčenja, je pričarala na odru skupino, ki tudi po skoraj 30 letih diha na polno za svojo stvar in ki da od sebe svoj absolutni maksimum, kadar se sreča s svojimi fani na koncertnih druženjih. To je tudi največ po kar pride sleherni ljubitelj ekstremne glasbe, ko se napoti na koncert!

fotografije: Robi Lipej