Zadnja leta doživlja Kočevje pravi glasbeni razcvet. Postali smo pozorni nanj in močne "rock 'n' roll" zvezde, ki je zažarela na tem koncu Slovenije, ne moremo več spregledati. S Kočevci ni šale. Na to je opozorila kompilacija leta 2012 "Kočevje špila Grupni" (RockLine recenzija TUKAJ) in na to opozarja aktualna »Kočevje špila – Lik Of« (2013) - RockLine recenzija TUKAJ. Bojda šteje samo mesto Kočevje kar 25. skupin, ki so tako ali drugače »namočene« v rock glasbo. Povezovanje je pot do uspeha in Kočevci so lahko v tem oziru zgled ostalim slovenskim regijam! Tako je pod okriljem Društva kočevskih glasbenikov, tudi letos potekal festival »Kočevska rock scena«! Lansko leto je festival štel dva dneva, letos je bil zgoščen v enega, s sedmimi nastopajočimi zasedbami in obiljem preostalih razlogov za prešerno zabavo in odklop, kot je bilo denimo tekmovanje v metu motorne žage! Motorna žaga je poletela najdlje prav v sklepnem, torje finalnem delu tekmovanja. Zmaga je ostala v Kočevje, »mašina« pa je dočakala ponovno »ozemljitev« devetih metrih in 69 centimetrih.
Ker nas zanima premierno glasba, bomo tudi v tej reportaži posvečali glavnino pozornosti seveda glasbi. Organizator je mislil na vse. Prostrani oder, odlična odrska razsvetljava, odlično ozvočenje. Ve je štimalo. Ni čudno. Na pomoč so prispeli zvočni tehniki iz novogoriške Agencije Gig, kjer znajo stvarem streči kot se šika. Ura je sedem popoldan, na odru stoji osamljeni jezdec. Pavle Benič. V rokah drži dvanajst strunsko akustično kitaro, a z vsega šestimi napetimi strunami, pravega predpotopnega porekla in seveda posledično zvena. Benič je najbolj skrbno varovana glasbena legenda Kočevske regije. Predstavljal je svoje avtorske skladbe, ki jih je napisal še kot mladenič, torej pred več dekadami. V slogu pravega kantavtorja. Med njegovim nastopom se je čutilo, da mož že dolgo časa ne igra redno kitare, prav tako ne poje redno, vendar pa je material, ki ga je predstavljal, tako v strukturi, melodiji in kar je najbolj pomembno, poeziji, vsebinsko otipljiv in si zasluži vso pozornost. Še več. Menim, da bi moral Benič posneti in izdati studijski album. Seveda pa absolutno z drugo kitaro v roki. Ne s to na katero se je očito močno navezal skozi leta, saj se nenehno razglašuje, kar je tudi pošteno zmotilo tistih nekaj ušes, ki so se na prizorišču, v času njegovega nastopa, pač ukvarjale z »drobnjarijami«.
Mestece Skrad leži na Hrvaškem. Onkraj meje in desne brežine reke Kolpe. Blizu Delnic. V nasprotju s Kočevjem, pa je na tistem koncu naše južne sosede bojda območje precej rockovsko in metalsko obubožano in zato skupin primanjkuje. Tako si Hrvaške zasedbe skušajo utreti pot do nastopov tudi do geografsko bližnjo Kočevsko regijo. Atmosfera je ime skupini, ki so jo Kočevski povabili na festival in prihaja s prej omenjenega mesteca Skrad! Skupina ki je že z uvodnim riffom nakazala, da gradi svojo rokckovsko vsebino na tipični retro zvočni preži, ki mora vzbuditi zanimanje pri pravovernih rockerjih. Od Hendrixa, Zeppelin, ZZ Top, UFO in vmes. Barvito. Izdelan in suveren nastop. Zlasti je presenetila poza, ki resnično raziskuje v pionirskih rock zasedbah, z zvokom vred. Nekaj zvočnih peripetij in vokalnih negotovosti, sicer pa sila prijetno presenečenje in vredno vse pozornosti. Tudi v prihodnje.
Ram Session so domačini, ki so se vpisali na novo kompilacijo »Kočevje špila – Lik of« z zanimivo skladbo Pet do (Špilej)! Z njo so odprli svoj nastop. »Špileej« je tudi glavni slogan festivala! Ram Session polagajo svoje zvočne temelje na koreniti meri blues retorike, vanjo pa vpletajo poleg rockovsko riffovske gorčine tudi elemente funka. Za skupino, ki seveda razvija svojo avtorsko samoniklost je značilno, da zelo rada zavije v podaljšane jamm pasaže polne ljubkih in mičnih improvizacij, ki namigujejo na velik entuziazem skupine. Zlasti zavoljo obetavnega vodej skupine Primoža, ki obenem skrbi za vse glavne vokale in kitaro. Zasedba poseduje udaren in čokat do robusten vokal, ki se bo z leti seveda še dodatno odebelil. Ram Session vedo kaj so jajca. Seveda kvartetu ne bi škodilo nekaj ve odrskega gibanja in bolj definiran odrski outfit. A to seveda vse še pride. Glavna je glasba in ta obeta.
Foršus so ekipa prekaljenih glasbenikov z dinamično in ognjevito pevko Saro. Silno smelo uigrani v izvedbi materiala, seveda znova avtorskega (Zadnja noč, Moje misli,…). V vsebini melodije se pravzaprav rockovski princip večkrat meša s popom sploh zavoljo ženskega vokalnega pristopa, ki pa poseduje tudi pravo mero občutka za improvizacijo, kar učinkovito razgibava melodijo verzov. Ne imenujejo se zaman Foršus. Naboja jim ne manjka! Prav v času nastopa Foršus, se je na prizorišču nabrala glavnina obiskovalcev festivala, ki se je prosto predala energiji skupine in festival je konkretno zaživel. Veseljačenje in rajanje pred odrom ni popuščalo tudi v nadaljevanju, ko so oder nasledili alternativni rockerji lucidnega imena! Ne Zmaj Junij, pač pa Jaguar Februar. Ena vsebinsko najbolj zanimivih skupin festivalskega večera! Sicer predvidljivo alter rock računici in kvartetni enačbi vokal, kitara, bas kitara, bobni, so Jaguar Februar spretno zasukali po svoje. V aranžmaje vključujejo namreč tudi saksofon, kar jih dejansko odklanja od vseh skupin, lahko rečemo kar cele slovenske rock scene. Napak če menite, da bi to lahko dišalo po Demolition Group. Skupina poseduje dva močna vokala, dinamično gibanje na odru, moč je slišati celo kitaro in saksofon v tercetnih harmonijah. V skladu z imenom posedujejo fantje tudi prefinjen občutek da dozirajo nastope z vskoki lucidne trčenosti in zafrkljivega pobalinstva, kar deluje na moč privlačno. Jaguar Februar je zasedba, ki zna narediti res odličen žur, obenem pa razvija avtorsko samoniklost in glasbeno prepoznavnost (skladbi Lep v, pa Konec, itn…).
Oder so v nadaljevanju nasledili izkušeni Skaktus. Zasedba, ki je pred kratkim odpustila celotno pihalno sekcijo in obvladuje danes odre le še kot kvartet, je zaigrala svoje prepoznavne točke, ki bazirajo, kot kompozicije, v pretežni meri na iztočnicah SKA glasbe in to tiste, ki se je bohotila na planetu skozi osemdeseta. Zasedba, ki je nastala še leta 1999 je predstavljala tudi aktualni studijski album izdan leta 2010 z nič kaj drugačnim naslovom (»2010«), gre šele za drugi studijski album zasedbe in med drugim skladbe Drobci, Čuden dan, Leta sredinskih odklonov in Tvoja zgodba. Simpatično in z mero izkušenj ter rutine, so Skaktus spravili svoj koncertni nastop pod streho. Festivalsko rajanje je sklenila zasedba Static. Sveže sestavljen bend, s kar dvema kitarama v postavi! Sekstet. Njegovo članstvo poseduje izkušenost in konkretno kilometrino, saj so glasbeniki pred igrali v drugih skupinah. Static, ki so nastali šele v letošnjem januarju so ponudili v sklopu festivala pravzaprav svoj prvi uradni nastop v karieri, kar pomeni da se ga bodo za vselej spominjali! Ne glede na to, da je festivalski utrip nekoliko popuščal, saj je bila ura že krepko preko ene zjutraj in glave obiskovalcev hudo obtežene z vsebnostjo alkoholnih derivatov, pa so Static vzdrževali privlačnost zavoljo preigravanja zimzelenih hit standardov, kjer so postregli pestro mešanico. Od Heart do Talk Talk. Kar nekaj lovljenja je bilo prisotnega (utrgana struna) in kar lep sveženj peripetij z uigranostjo. Vendar pa je pevka Jasmina z izdelano vokalno karizmo in samozavestnim nastopom učinkovito prikrivala zvočne in izvedbene tegobe, ki so se občasno prikradle v nastop in skupini tako zagotovili uspešno izveden nastop! Bojda pripravljajo Static že svoj avtorski material. Zaželimo jim srečo.
Festival Kočevska Rock Scena je uspel v celoti. Vse je teklo kot po maslu. Organizacija! Nemara tudi zavoljo dejstva, da je bil letošnji festival le enodnevni in je to olajšalo kontrolo pri izvedbi programa. Upajmo le to, da bo festival prerastel v konstanto in da ga bo v prihodnje obiskalo še več ljudi, skupinam pa ponudil odskočno desko k večji prepoznavnosti in jim pomagal odpreti vrata tudi na širšem slovenskem prostoru. Upam, da se vodilni funkcionarji občine zavedajo tega bogastva in da bodo storili vse potrebno, da zaščitijo kulturno umetniško vrednost glasbenega utripa ne le mesta Kočevje, pač pa tudi celotne Kočevske regije (možna so tudi medobčinska povezovanja) in ji pomagajo, da se lahko brezskrbno razvija in živi dalje!
Obenem bi se rad z vsem srcem iskreno zahvalil vrhovnemu štabu Društva kočevskih glasbenikov, zlasti dušebrižnima Zoranu in Tadeju, za vso komoditeto in crkljanje s pijačo ter jedačo ter siceršnjim gostoljubjem. Na svidenje na Kočevski rock sceni 2015!
na vrh