No in končno tudi nekaj potentnega na ponudbi dnevnega koncertnega menija v Sloveniji. Rockersko potentnega, perverznega obilja, dehtečih in potnih teles, ožigosanega s sprijenim konglomeratom bluesovske rock n' roll mešanice, prelite z jasno kopreno južnjaške utehe in Jacka Danielsa. Nashville Pussy. Izzivalno preko vseh meja in brez zavor! Ne le na papirju. To pot je to realnost.
Ne glede na to, da so slovenske duše precej zadržane, do družbe na pol razgaljenega ženskega oprsja v javnosti, še posebej če se to bohoti s konkretnimi mamalnimi vektorji, pa se je Slovenska publika to pot izkazala. Nashville Pussy, ne nastopajo prvikrat v Sloveniji, pa zelo verjetno tudi tokrat v Orto Baru niso nastopili zadnjikrat, je sprejela 150 glava publika odprtih rok ter jim tako izkazala izredno podporo in priljubljenost. Orto bar je bil torej nabito poln. Kar nekaj obiskovalcev je prišlo celo iz Italije, Avstrije in seveda tudi s Hrvaške.
Koncertni večer so odprli Italijani Fuel From Hell. Rock N' Roll umazanci, so prekaljeni mački in nemara se jih kdo spominja kot predskupine Adam Bomb izpred slabih treh let na isti lokaciji, sicer pa tudi iz nastopa na Metal Mania Open Air festivalu v Komnu leta 2007, pa še kaj bi se našlo. Torej tudi stari znanci naših koncertih odrov. Priznam da sem jih na preteklem koncertu v Orto Baru sprejel v boljši luči. Vzrok leži le v zamenjavi vokalista. Fantje se namreč trudijo izvajanja v angleškem jeziku, znano pa je da to početje povzroča Italijanskim skupinam strašanske preglavice. In v tem elementu so fantje nekoliko nazadovali, vsaj kar se koncertnih nastopov tiče. Sicer pa roko na srce, so Fuel From Hell eni tistih italijanskih izvajalcev, ki rohnijo suvereno in skladno z izročilom umazanega rock n' roll delirija ter v tem prepričajo v polnosti, kar njihovim sovrstnikom ne uspeva ravno vsak dan. Več kot priročno in posrečeno ogrevanje, odštevši nekoliko groteskno rabo angleškega jezika.
Ura in deset minut pristnega rock n' roll razvrata z Nashville Pussy je odprla pomenljiva I'm So High. Kvartet ostro opravljenega videza. Za ženski del velja to absolutno. Postava Blaine Cartwright (vokal, kitara), Ruyter Suys (kitara), Karen Cuda (bas kitara), Jeremy Thompson (bobni), te že ob samem razgledu, ne more ohraniti ravnodušnega, a ko zaorje z globoko penteracijo neposredne rock n' roll retorike, je vzdušje v Orto baru hipoma orgazmično bliskajoče! Mešan repertoar, s katerim sta fanta in deklini "osupnili" svet rocka ob prihodu na sceno (Go Motherfucker Go, You're Goin' Down, obe ob skrajno soparnem zaključku), žgoče ožigosane Going Down Swinging, Hate & Whiskey, Come On Come On, Drunk Drvin' Man, Struttin' Cock, Higher As Hell, Shoot First And Run Like Hell, One Way Down ), pa vse do novejšega materiala z zadnjega albuma "From Hell To Texas" (otvoritvena I'm So High, naslovna skladba albuma, Why, Why, Why, Speed Machine, Ain't Your Business, Late Great USA).
Zasedba ima toliko kilometrine za seboj, da jo res težko kaj iztiri med koncertom. Podivjana Ruyter, ki spominja s sojo grivato in bujno nakodrano pričesko na nekakšno žensko različico Twisted Sister šeme Dee Sinderja, se je v vzdražnem odklopu razmetavala, kolikor je to še dopustno za mali oder Orto Bara, da se ta ne razleti, obenem pa fascinirala z odličnim soliranjem, kjer rada nekoliko spomni na prepoznavno "Angus Young" držo. Blaine Cartwright je držal koncertno vzdušje na visokem nivoju z odličnim petjem, ki je zaobjelo visoko vreščeče togotne izpade, do rezgetavega godrnanja preko zategnjene spodnje čeljusti. Vse bi bilo za Blaine-a v najlepšem redu, v kolikor njegovo budno oko ne bi opazilo visoko dvignjenega sredinca enega izmed podivjanih obiskovalcev, le kak meter stran od sebe. Da Nashville Pussy res ne ostajajo tolpa brez dolgov, je potrdila Blaine-ova gesta besnila, do katerega ga je pripravila omenjena drža zapestja. Sprva je skušal s pobom kar fizično obračunati, rekoč naj se takoj pobere s prizorišča. Ker ga ta ni upošteval (edino pravilno), je začel Blaine klicati na pomoč celo varnostnike, kar je delovalo zelo groteskno. Na oder je stopil celo tour menedžer skupine in precizno meril s parom svojih oči v zlodeja, ki je iztirjal Blaine-ov ego. No stvari pa so se temeljito zasukale skozi koncert in ob koncu sta "nepridiprav" in Blaine celo delila skupne požirke Jacka Danielsa.
Zasedba je začinila svoj nastop tudi s fenomenalno priredbo originala Tine Turner Nutbush City Limits, na koncu pa nagradila zares odlično razpoloženo publiko z nič manj ostro našopirjeno Rose Tattoo klasiko Rock N' Roll Outlaw, s katero so za finale postreljali prav vse občestvo pred seboj. Redko kateri koncert mine, kot bi trenil z očesom. Takšnega značaja pa je seveda koncert Nashville Pussy. Zabava se je obrnila v hipu naokrog, zasedba pa je zapustila prisotne v nenasitnem elementu, ki si ne bi branil še kakšnega dodatnega rock n' roll krošeja.
fotografije: Gerald Stuppnig
na vrh