Če iščete domovanje alternativnih umetnosti na Gorenjskem, potem je pravi naslov Trainstation Squat v Kranju. Klub je nastanjen v leseni baraki, ki je bila nekoč servisni objekt ob železniški postaji, sedaj pa kranjski alternativci že dobri dve leti v njej prirejajo raznorazne kulturne dogodke in delavnice, med katere seveda sodijo tudi glasbeni koncerti. Tokratni petkov večer je pripadel tolkalnim prvakom in na ta način posebnežem v naši deželci, zasedbi TheStroj, za ogrevanje publike pa so poskrbeli domačini Didge s svojim premiernim nastopom.
Kot že rečeno, Didge prihajajo iz Kranja. Skupino sestavljajo mladi fantje v zasedbi Nace Grgorinič (didgeridoo, vokal), Miha Markun (vokal, kitara), Martin Naglič (vokal, kitara), Primož Peršič (klaviature), Žan Jelovčan (bas) in Andrej Gregorc (bobni). Ko gre za mlade skupine in njihove prve nastope, bolj kot ne pričakujem glasbo priredb, s katerimi si večina skupin poizkuša utreti pot na glasbeno sceno in z preverjenimi recepti nabirati prepotrebno glasbeno kilometrino. Zato tudi toliko večje presenečenje, ko je šesterica v svojem dobre pol ure dolgem nastopu dejansko odigrala šest avtorskih skladb. Fantje glavnino navdiha črpajo iz progresivnega in psihadeličnega rocka, ki ga začinijo z drugimi zvrstmi glasbe, kar povzroči težavo pri predalčkanju, samo glasbo pa izredno zanimivo in poslušljivo. Koliko skupin v Sloveniji uporablja avstralsko aboriginsko pihalo didgeridoo? Bolj malo, bi rekel, in ne samo eksotičnost instrumenta – tudi večglasja (trije vokalisti) kot tudi recitacije med instrumentalnimi deli, poslušalca zelo pritegnejo. Na trenutke kompleksne menjave ritmov, spet drugje psihadelični zvoki didgeridooja ter recitali, slehernega potegnejo v nek drug svet. Nastop mogoče ni bil perfekten, a je skupina za prvič zelo dobro izkazala; prostora za izboljšave je še dovolj, vendar so fantje na dobri poti in prepričan sem, da bodo z več koncerti, oder povsem obvladali. Ker so igrali kot predskupina The Stroj, pa so jim le-ti s svojimi konstrukcijami zasedli ves odrski prostor, tako da so Didge svoj concert odigrali kar v parterju pred glavnim odrom. Posledica tega je bila zelo slaba odrska osvetlitev, še slabše pa so jo odnesli vokali, saj le-teh včasih sploh ni bilo slišati. Kljub vsemu, Didge prinašajo svežino na slovensko glasbeno sceno in vam priporočam, da jih ujamete na katerem od prihodnjih koncertov.
The Stroj ali destroy, kakor hočete, posebne predstavitve ne potrebujejo. Skupina deluje pod vodstvom Primoža Oberžana že od leta 1997. Za prvotno zasedbo so bile značilni ritmični plemenski tolkalski aranžmaji, ki so destruktivno vplivali na instrumente zasedbe, narejene iz odpadnih sodov in podobnih materialov. Po desetih letih je večina članov zapustila skupino in ustanovila StrojMachine, Oberžan pa se je predal zvočnemu eksperimentiranju, kymatiki in ostalem. Dve leti kasneje se skupina vrne na sceno v prenovljeni zasedbi, glasba pa postane manj destruktivna in bolj dovršena, novost pa je uporaba elektronike. The Stroj so lansko jesen izdali album Metafonik, ki je obudil zanimanje poslušalstva in posledično prispeval k večjem številu koncertov po Sloveniji. Nabito polna dvoranica Trainstation Squata je ta večer dobila svojo dozo ritma. Zasedba nam je tokrat, pričakovano, postregla z dobršnjim delom zadnjega albuma; manjkala je le Hang On, ki pa so jo zamenjali z Neus Nar, posebno presenečenje pa je bila izvedba neobjavljene Terminator s pevko Barbaro Mratinkovič, bolje poznano pod njenim umetniškim vzdevkom LadyBird. Žal zvok ni bil naklonjen niti glavnim zvezdam večera, saj je navkljub dobro definiranim zvokom posameznih tolkal, celotni zvočni sliki manjkala globina, ki so jo občutili tudi nastopajoči. Nastop je bil pričakovano brezkompromisen in zdi se, da se fuzija sodobnih elektronskih zvokov ter prvinskih mehanskih instrumentov uspešno obnese. Na odru v obliki črke T je v ospredju deloval Oberžan z efektorjem na eni strani ter vzmetnimi bobni na drugi, celoten preostanek zasedbe pa se je razprostiral na horizontalnem delu odra. Da te njihova glasba ne pušča ravnodušnih je dokazala tudi publika, ki se je ritmom predajala s celimi telesi in po odigranih enajstih skladbah rednega dela, bučno po gorenjsko zahtevala “Žg! Žg! Žg!”. Industrialni kolektiv se ni pustil prositi predolgo in navdušeni obiskovalci so za repete dobili postrežena še enkrat Berlin ter Zombie Hunters. Koncert pa je sicer obeležil zaključek celotedenske razstave Pa¥P€r $oul.
na vrh