Ko prijatelji združijo moči, je najlepše. Nasploh za mini turnejo po Sloveniji in ko se odločijo deliti skupaj še nekaj zadnjih utrinkov na odru, v letu 2009. Rock Shock in Mit sta relativno mladi skupini na prizorišču. Pravzaprav sta v približno enakem obdobju izdali studijska prvenca. Mit so postregli s ploščo "Stik" (2009, RockLine recenzija TUKAJ), Rock Shock pa kmalu za njimi v istem letu s prvencem "Rock Shock" (RockLine recenzija TUKAJ).
Ne glede na to, da sta skupini slogovno zelo oddaljeni v glasbenih izrazih, ki jih gojita, sta strnili svoje vrste, se združili in tako razporedili skozi december nekaj terminov, na katerih s skupnimi močmi prestavljata oba studijska prvenca in v prvi vrsti seveda skrbita za to, da se imeni obeh skupin "primeta" na slovenski rock sceni. Bil je drugi dan turneje, po tem ko je Rock Stik turneja izgubila dan pred tem svojo nedolžnost na Gorenjskem, v malem kraju Lancovo pri Radovljici. V Rock Cafe prispem malo preko devet, kjer me pozdravi vselej dobrovoljni in pozitivno naravnani kitarist Janko Tomšič iz skupine Rock Shock. Mit se ogrevajo na tonski probi, Rock Shock so svojo opravili pred tem, saj bodo nastopili kot drugi, to je zadnji, na sporedu.
V navadi je da, se Postojno rad oprime tisti znani Italijanski pristop organizacije koncertov, ko se nikamor ne mudi in predskupine pričenjajo z nastopi tam okrog 22.00 ure, nič prej. A minute so hitro tekle, nasploh ob intenzivni debati v družbi s starimi prijatelji iz zasedbe Mit. Mit, ki so pred kratkim okrepili svoje vrste z novim basistom Matejem Žibertom, so dejansko stopili na oder nekaj minut preko desete zvečer. Ljudi se je nabralo v kar konkretni številki, glede na slovensko klubsko rock sceno, Mit pa so v dobri uri predstavljali zlasti svoj album "Stik". Naposled sem si tudi sam oddahnil. Skupino prvikrat lahko opazujem v konkretnem klubu, v prostoru z odličnimi razmerami kar se akustike tiče. In tako je bilo tega večera v Rock Cafeju.
Očitno je Matej iz pravega testa, saj je na odru deloval že v samem štartu silno prepričljivo, tako v izvedbi materiala skupine, kot v sami odrski igri. Ob tem ne gre prezreti skrbnega tutorstva izkušenega mačka Bucota, ki je nekako vseskozi z enim očesom bedel nad Matejem, medtem ko je neusmiljeno "ripsal" svojo B.C. Rich štromarico in skrbel za višje linije spremljevalnih vokalov. Mit so odlično uigrani in rastejo iz dneva v dan. Ogrodje in srce izraza - Miha Plesničar - Flešo, je na bobnih izkušeno, suvereno in mojstrsko držal skupino v galopu in nenehno pri stvari. Kitari Matevža in Bucota sta sprožali zahtevano prostornino značilnega "drama groova" skupine, v katerem prihaja do izraza prepoznavni pristop Uroša. Mož, za katerega bi lahko rekel, da je skoraj izklesani hollywoodski igralec starejše generacije Yul Brynner, je dokazal, je svojo odrsko igro, v obdobju enega leta, še nadgradil in poživil, zlasti pa z nekaj uspešnimi frazami v premorih poudaril, da si je nabral v tem letu lepo število odrske kilometrine in da mu gre obvladovanje publike čedalje bolj od rok.
Skupina je v avtorski material, ki so ga predstavili Mit s skladbami Pošasti, Črni dež, Neskončen dan v posebno prirejeni - akustični verziji, Mit, Stik, Sence, Odisej in zaključni Imolo vesperi ter Maršal, vmešala priredbe izvajalcev Depeche Mode, Ramones, U2, ki pa jih izvajajo v skladu s svojo esenco in bitjo. To je seveda odlična popestritev, saj delujejo v tem Mit v prekodiranju zimzelenih priredb v lastni jezik glasbenega značaja, prepričljivo in nadvse samozavestno. Nemara je edino nekoliko zmotilo preveč rezervirano občinstvo, ki se je tlačilo ob šanku in nazaj v smeri izhodnih vrat. Konstantno v oddaljenosti kakih pet metrov od odra. Občutek je bil tudi ta, da se je Uroš nemara slabo slišal na odru, se pravi samega sebe je v izvedbi vokala slabo slišal, saj je na nekaj točkah v posameznih skladbah skrenil s prave tonalitete. Morda bi to težavo lahko v prihodnje reševali Mit z "ear - monitorji". Sicer je bil zvok v klubu povsem zadovoljiv, nastop skupine pa je dokazal, da ohranja skupina lep potencial, da si v prihodnje učvrsti status rock posebneža na slovenski, nemara pa tudi mednarodni, sceni. Vedro razpoloženje v ekipi dokazuje tudi dejstvo, da se Mit že februarja 2010 odpravljajo na snemanje novega albuma.
Rock Shock, so kot drugi po vrsti, predstavljali po tej plati nekakšno logično izbiro, saj pripadajo izvorno z notranjskega konca Slovenije in so v Postojni med občinstvom zelo dobro poznani. To je dokazovala tudi večja zgoščenost pred odrom, seveda pa so ljudje še vedno držali distančno razdaljo dobrih nekaj metrov od odra. Ves čas. K odru jih ni mogel spraviti niti pevec Matej, ki je med koncertom na različne načine mamil prisotne z zastonjskimi vstopnicami za prihajajoči Božični Rock festival, ki se bo zgodil 25.12.2009 v Postojni in kjer nastopata obe skupini, se pravi Rock Shock in Mit.
Rock Shock so nekoliko drugačna štorija glede na Mit. Predvsem se ne morejo v stilskem smislu pohvaliti s kakšnim posebnim odstopanjem od že znanih pristopov v klasičnem, melodičnem, hard rock principu, ki so mu zapisani. V tem oziru vzbujajo Mit le več zanimivosti. Sicer pa so Rock Shock enkrat več šokirali prisotne z odlično uigranostjo, odličnimi zvočnimi karakteristikami. Predvsem je izstopal pevec Matej s polnim, melodično čistim pristopom, ki se odlično uleže v avtorski karakter Rock Shock glasbe. Rock Shock so odlično poštudirali karakteristike zvočnih razmer Rock Cafeja in prepričali, da je tu pač njihov dom. To se je iskrilo zlasti v idealno uravnoteženi zvočni sliki medsebojnega dialoga na relaciji klaviature - kitara. Tudi Rock Shock je morala spremeniti postavo. A ta sprememba je začasna. Basista Marka je zaradi poškodbe ušesa, zamenjal na koncertu bivši basist Billysev Martin Rozman. Sicer pa je na odru silno pomembna figura, ki uspe prevzeti pozornost med koncertom avtoritativni in suvereni pevec Matej, ki je moral le paziti, da mu ne skoči v objem "nakresani rocker", ki je "telovadil" pod odrom med koncertom skupine in odganjal od nje publiko vseskozi, na konkretno oddaljenost.
Skladbe zasedbe so se očitno zelo dobro prijele med občinstvom, zlasti pa je to potrdila izrecna zahteva ženskega dela publike, da se skupina loti še enkrat izvedbe skladbe Heroj. Sicer je skupina poskrbela za to, da izvede pravzaprav kar cel album "Rock Shock" v živo. Skladbe Zdaj letim, Ti ne veš, Heroj, Glej me v oči, Igra, Ne poznam te,... zvenijo na odru precej bolj prepričljivo, kot v studijski različici, saj pohodijo Rock Shock na odru še dodatno stopalko za plin in to se iskri v precej bolj rušilnem rockerskem zvoku.
Da so Rock Shock redni obiskovalci odrov, dokazuje kot že omenjeno, odlična uigranost celotne zasedbe. To so fantje potrdili tudi z izvedbo nekaterih priredb. Zlasti zažiga zimzelena klasika Joe Cockerja, pravzaprav bi lahko rekel, da odločno izstopa, ko se jo skupina loti. možje uspejo prepričati tudi z zahtevnejšimi priredbami skupin Whitesnake, Van Halen in seveda Toto (za to priložnost je vskočil na oder basist skupine Mary Rose Mitja Kobal). Vse to in več je zaužila publika z velikim "Da" in se prosto prepustila vodstvu skupine, kar je rezultiralo v odlični energiji v klubu.
Seveda imajo Rock Shock prednost v prevzemanju pozornosti pred Mit, v izvedbah priredb katere izbirajo, saj so te žanrsko bližje njihovemu osnovnemu principu, zato zvenijo bolj podobno originalnim izvedbam, kar pomeni, da hkrati s tem tudi bolj "domačno" in "prijazneje" manj zahtevnim ušesom same publike in to je bil tudi vzrok, da je pač nastop skupine Rock Shock izzvenel z gotovostjo za stopničko višje, kot ob soočenju s predhodniki Mit. Tam nekje malo pred eno zjutraj je bilo rajanja konec, publika pa bi Rock Shock še kar zadrževala na odru, kar je nedvomno lep kompliment, kot tudi dokaz, da so fantje vroči na odru.
Falanga Rock Stick turneje se zaključi v Tržiču, dne 26.12.2009. Tam bodo bolj na domačih tleh Mit, kot Rock Shock in situacija zna biti še kako zanimiva. RockLine bo seveda tudi v Tržiču s fanti!
fotografije: Aleš Podbrežnik
na vrh