Če se pretekli četrtek nisi imel kam dati je morda res čas za premislek o koncertni upokojitvi. V Kranju so v okviru tedna mladih namreč thrashirali Sarcasm, v Gali hali so brutalizirali Dickless Tracy, s Orto bar pa so se po štirih letih na slovenske odre vrnili legendarni teksaški heavy/power/speed metalci Helstar, tokrat z novo studijsko ploščo, This Wicked Nest.
V žanrsko pestro obarvan večer so prvi povabili medvoški thrasherji Classified, tokrat znova okrepljeni z Alexom Škofljancem (Negligence) za bobni. Medvodčani niso ostali nič kaj preveč zaupni, temveč publiko zasuli z agresivno naravnanim Bay Area thrashem, masivnih rifov in sunkovite, tektonsko tresoče ritem sekcije. Classified se pozna, da pridno nabirajo koncertno kilometrino, na odru delujejo vedno bolj suvereno in samozavestno, inštrumentalni in vokalno so odlično podkovani, žal pa z avtorskim materialom ostajajo v polju »že slišanega« in ne preveč pretresljivega thrasha, ki trenutno z redkimi prebliski umira na obroke.
V počasnejše, zapeljivejše in bolj zlovešče tone pa so Orto bar kot meglica zavile ljubljanske doomerke Mist, ki svoj glas že pridno širijo po Evropi (v bližnji prihodnosti se jim obeta celo prestižni nastop na kultnem festivalu Hammer of Doom v Nemčiji!). Tako kot njihovim medvoških kolegom se tudi Mist pozna vztrajno obračanje števca odrskih kilometrov, saj se punce vsakič bolj zlijejo z odrom. Nina je vokalno vedno bolj prepričljiva in ob podpori inštrumentalnih kolegic zlahka zapelje v ritualni trans, ki ga podkrepijo počasi se kotaleči, a prepričljivi rifi in dodobra nagruvan Nežin bas. Avtorski material se je tudi med publiko že povsem udomačil, še posebno Phobia in The Living Dead z dema, vsakič pa prepriča izjemno zvesta in primerno zadeta izvedba Pentragram klasike Relentless. Mist gre morda očitati le še kanček sramežljivosti, ki pa bo z nastopi po evropskih odrih gotovo izginila, težko pa pričakujemo tudi dolgometražni prvenec, ki ga punce napovedujejo predvidoma za konec letošnjega leta.
Helstar so vse od svoje vrnitve nekako obsedeni z rogovi in lobanjami (ki so glavni motiv naslovnic njihovih albumov že od »come-back« albuma The King of Hell) in povsem v tem stilu so Teksačani tudi vnovič pozdravili slovensko publiko. Poslovenjeni James RIvera se je na oder ob rušilnih zvokih Fall of Dominion namreč povzpel odet v masko lobanje z rogovi, ki srepo zre z naslovnice nove plošče This Wicked Nest. Legendarni Helstar na tokrat turneji ne obeležujejo le izdaje novega albuma, temveč praznujejo tudi trideseto obletnico izdaje kultnega prvenca Burning Star. Temu primerno je bil lep delež njihovega seta obarvan v barve goreče zvezde (Toward the Unknown, Leather And Lust, Dracula's Castle, Witch's Eye, Burning Star), znova pa je bila prav vsaka sekunda koncerta podrejena vrhunski izvedbi. Bobnar Mikey je po bobnih tolkel kot pravi Tormentor, kitarski dvojec Barragan/Trevino pa je znova poskrbel za briljantno kitarsko igro, ki je bila paša tako za ušesa kot oči. Odpuljeni rifi in genialno skomponirani solo spopadi so leteli z vseh strani, pogrešati je bilo morda le kakšen komad več iz klasičnega obdobja albumov Remnants of War-A Distant Thunder-Nosferatu, kjer je ta vrlina Helstar dosegla svoj absolutni vrhunec in skupina za vedno zapisala v zgodovino. Helstar novejšega obdobja so pač nekoliko bolj kot poprej zakopani v resnično udaren, agresiven in brutalen napad (skorajda) thrash metala, čemur je podrejen tudi opazno bolj surov Jamesov vokal. A je ta kljub temu s fenomenalno vokalno predstavo dokazal zakaj je eno najbolj spoštovanih vokalnih imen v metalu. Vsekakor pa ne gre pozabiti na ruskega basista Mateježa, ki na odrih nadomešča obolelega Abarco. Ta Rus, kot sta se pošalila James in Larry seveda ni bil nihče drug kot Matej Sušnik (Metalsteel), ki je z bendom tudi posnel This Wicked Nest. Helstar so se po dobri uri in pol poslovili z legendarno klasiko Run With the Pack in čeprav se tokratni koncert sicer ni niti približal nepozabni noriji prvega obiska Helstar v kranjskem Bazenu veš, da lahko od Helstar vsakič pričakuješ le vrhunsko izvedbo, bolano dober vokal in bleščečo poezijo kitarske genialnosti. Nič drugače ni bilo niti tokrat, saj Helstar tudi po tridesetih letih žarijo kot goreča zvezda!
na vrh