Black metalska zasedba Taake je na slovenskih tleh nastopila že nekajkrat. Nazadnje so stopili tudi na oder festivala Metaldays, kjer so navdušili lepo število ljudi. Med drugim pa se jim je pridružil tudi vokalist zasedbe Mayhem, Attila Csihar. Taake s karizmatičnim vokalistom Hoestom so imeli tokrat ponovno priložnost očarati slovensko publiko, vendar tokrat v bolj intimnem vzdušju. Pred samim koncertom se je zbralo lepo število ljudi, ki je kazalo svojo pripadnost black metalu z majicami in našitki skupin, kot so Mayhem, Darkthrone, Satyricon idr. Kazalo je, da se bo odvil pravi black metalski spektakel.
Prvi so na oder Gale Hale stopili domačini s Krasa, Gorge of Cerberus. Skupina je v svojem polurnem nastopu servirala s surovim black metalom, ki se je preprosto požvižgal na moderne trende. V ospredju so bile hitre skladbe brez kakršnihkoli olepšav. Gorge of Cerberus imajo za seboj sicer le eno demo ploščo, kar je dovolj dober pokazatelj, da se v Sloveniji še formirajo nove skupine, ki posegajo po pristnem black metalu kljub temu, da tukaj ne gre za kakšen presežek.
Sledila je zasedba Ivje, ki je na sceni že nekaj let, a po nekajletnem premoru so se pojavili nazaj leta 2012 s prvencem 'Descending Through Halls of Agony', ki je predstavil skupino v spremenjeni in okrepljeni zasedbi. Ivje napram prvi skupini niso posegali po surovem black metalu, s klaviaturami so namreč dosegli bolj moderni pridih, kar se je kazalo predvsem v sami atmosferi. Ivje so nastopili dokaj energično z izjemo klaviaturistke z atletsko postavo, ki je bila preveč statična, a njeni vložki so bili nedvomno dobro vklopljeni v same skladbe. Ivje so z izjemo parih razvlečenih pasaž postregli s precej dinamičnim black metalom, ki je imel polno presenečenj v strukturah. Stopničko višje pa jih je nedvomno dvignil metronomsko natančen bobnar Tine Horvat, ki se je izkazal s smislom za hitrost ter prebrisanimi prehodi. Ivje so bili nedvomno presenečenje, edino kakšen nastop na leto več bi lahko opravili.
Sledilo je pol ure premora, za tem pa so oder prišle zvezde večera, Taake oz. Hoest in njegovi spremljajoči glasbeniki. V slabi uri je bila publika deležna pristnega, umazanega black metala, kjer je predvsem izstopal Hoest s svojo opravo ter brcami v zrak, kar je bilo na čase že komično v stilu kakšnega glam rock benda. A tudi ta pristnost ima še drugo stran. Sama godba Taake je zvenela na čase kot pretirana reciklaža kultnih norveških black metalskih skupin. In da so klišeji prišli do kulminacije, so bili pogosto uporabljeni poceni punkerski prijemi, kakršne je moč slišati pri kakšnih Darkthrone. Poleg tega, da je bil sam set Taake precej kratek, se je zdelo, da sama spremljajoča ekipa Hoesta, ki je nedvomno pokazal na odru veliko energije, jemlje svoj nastop precej rutinsko. Temu posledično so bili prisotne napake, bobnar je med drugim kar nekajkrat zanihal v hitrosti in deloval precej neusklajeno. A te napakice na koncu niso bile moteče. Taake so se sicer na Metaldays 2013 izkazali mnogo boljše. Tokrat pa se je videlo, da igrajo pred manj publike, ki je sicer precej sodelovala, a nastop ni bil presežek.
Dvorana Gale Hale je bila kljub kratkemu nastopu Taake deležna pristnosti, umazanosti in brezkompromisnosti, kot se za black metal tudi spodobi.
na vrh