Deževni in čemerni dnevi med tednom niso namigovali na to, da bi za vikend lahko posijalo sonce. A le kako bi lahko nebo jokalo, če se je obetala metalska norija na Krasu. Očitno je sonce z veseljem sprejelo povabilo in še dodatno ogrelo že tako vroče ozračje festivala Paranoid Mania.
Tokrat nas je pot vodila v Opatje selo. Majhno naselje pod Gorico, ki ga je Paranoid Mania ponovno vstavila na zemljevid prireditev. In to resnično upravičeno. Prostor je res lep, veliko zelenja, dovolj prostora za klopce, mizice, stojnice s hrano in pijačo. Prizorišče je ponujalo tudi možnost rekreacije na košarkaškem igrišču in balinišču. Šotorišče je bilo lepo umaknjeno v majhni kotlini. Sam oder in prostor za občinstvo sta bila postavljena na majhni jasi, z vseh strani obdani z drevesi. Zares lep ambient.
Na festival smo prispeli šele v soboto zvečer, a velik del dogajanja se je tam odvijal že v petek. Festivalski oder so ob sedmih zvečer otvorili domačini Estwind. Nato so nastopili lokalni blackmetalci Gorge of Cerberus. Malo pred deveto uro zvečer so na oder stopili Primorci Woli Wo. Festivalsko dogajanje so nadaljevali goreči vesoljski samorogi, znanci iz Metaldays festivala, Space Unicorn On Fire. Petkov večer so zaključili poslikani Grimoir.
Ob prihodu v idilično vasico se je nebo že skoraj mračilo. Po prizorišču so odmevali instrumenti Burning Noise, v zaodrju so se na nastop pripravljali Mephistophelian. Parkirišče veliko in prostorno. Množica dolgolasih v črno odetih mladenk in mladeničev je obvladovala okolico. Rezki zvoki kitar, ki so se razlegali za gozdičkom, niso niti za trenutek zmotili množice, ki je sproščeno popivala in klepetala na klopcah, prav tako ne skupine, ki je vztrajno metala na koš. Na vstopnini vsi zelo prijazni in ustrežljivi. Prvič sem na festivalu prejela list z natisnjenim line-upom, kar je vsekakor zelo pohvalno s strani organizatorja. Samo koncertno prizorišče pa ravno prav veliko, da ni bilo nikoli preveč polno in hkrati ni izgledalo prazno. Idealno.
Mephistophelian so zavzeli oder okrog osme ure zvečer, mi pa smo se šli naprej razgledat po prizorišču. Vzdušje je bilo povsod pozitivno, ljudje nasmejani in srečni. Glede na količino šotorov v prostoru za kampiranje je kar nekaj obiskovalcev preživelo celo noč in dan na samem prizorišču. Festivalsko dogajanje so čez dan namreč popestrila športne igre, koncertni del pa se je začel že ob petih popoldne z nastopom skupine GMB. Pred že omenjenimi Burning Noise so nastopili glamersko obarvani Wild Crew. Po belokranjskih deathmetalcih Mephistophelian so oder zasedli ljubljanski Panikk, ki so v začetku leta 2013 izdali svoj prvenec. Po njihovem nastopu so na oder stopili člani skupine Tomcat, ki so med nastopom predstavili tudi začasnega novega kitarista Grega Žagarja. Za zaključek pa so oder zavzeli še headlinerji festivala Metalsteel. Nastop prekaljenih mačkov, ki že več kot desetletje zasedajo slovenske metalske odre, je pod oder pritegnil tudi največje število obiskovalcev. Koncertni del se je tako zaključil, metalsko rajanje pa se je nadaljevalo ob šanku in klopcah ob spremljavi glasne glasbe iz zvočnikov vse do dveh zjutraj, ko smo se počasi odpravili na pot proti domu. Najbolj zavzeti pa so seveda ponovno prenočili na samem prizorišču.
Čeprav smo videli le majhen delež dogajanja, lahko rečem, da s(m)o se obiskovalci festivala počutili dobro. Za vse je bilo poskrbljeno, pester nabor bendov, tako da je lahko vsak našel nekaj zase, krasno prizorišče, čiste sanitarije – nič plastik fantastik temnih, neuglednih WC-jev. Pohvala organizatorjem, ki so dokazali, da je v slogi res moč in je možno več kot le soliden festival organizirati tudi v kratkem času. Veselimo se že Paranoid Manie 2014.
* Posebna zahvala gre Paranoid ekipi za levje srce in za to, da je RockLine-u posodil svojega fotografa
Dominika Torkar Photography blogspot
\m//
na vrh