Gremo klumpat na Planino - tako se glasi refren himne Klumpanja. Letos je Klub mladih Planina že trinajstič zapovrstjo v svoje kraje v začetku julija povabil množico obiskovalcev na dvodnevni festival. V idiličnem kraju med Šenjurjem in Sevnico, na travnati planjavi, se že trinajst let zbirajo predvsem mladi, željni zabave in glasbe. Tokrat je organizatorje prireditve osrečila tudi vremenska napoved, kajti v preteklosti je obiskovalce Klumpanja večkrat stuširalo kar modro nebo.
Nahrbtnik in šotor v avto in gremo novim dogodivščinam naproti. Že pot navkreber ponazarja svojevrstno adrenalinsko doživetje z mešanico nepreglednih ovinkov in makadama. Ko se cesta vendarle utrdi, prispemo v vas Planina, kjer vas čakajo travnata parkirišča za goste festivala, na samo prizorišče približno 1 km višje pa vas pripelje avtobus. Seveda mi – petičneži – smo si za svojega jeklenega konjička privoščili parkirišče ob prizorišču – na vrhu.
Ob našem prihodu je bilo prizorišče še precej mirno. A kljub temu glasno, saj so se z odra razlegali zvoki tonskih vaj, mi pa smo se odpravili iskat primerno lokacijo za postavitev šotora. Če pričakujete, da boste šotor na Klumpanju lahk postavili v senco, ste kar precejšnji optimisti. A če boste prišli pravočasno, ga boste lahko postavili vsaj na ravno površino.
Na prizorišče so začeli prihajati prvi obiskovalci, s tem pa so začeli z delom tudi prvi »jurčki« s pijačo. Kmalu zatem so z odra zadoneli prvi zvoki skupine Vertum. Kdor ni ravno pozorno spremljal samega odra, je lahko njihov nastop nevede hitro zamudil, kajti festival Klumpanje ni imel uradnega napovedovalca in povezovalca, ki bi pritegnil pozornost občinstva, nastop pa se je začel nemudoma po tonskih vajah. Tako je bilo ob dojemanju situacije, da je to že prvi uradni nastop, že polovico koncerta mimo. Pri poslušanju med dirom na prizorišče so ostale v ušesih prijetno zveneče harmonije ženkega vokala na nežnejšo moško instrumentalno podlago. Nastop se je kmalu zaključil, naslednji pa so bili na vrsti Aperion. Zanimiva skupina pestre zasedbe odličnih glasbenikov z dolgoletnimi glasbenimi izkušnjami in močnega ženskega vokala. Stilsko sorodni Apocalyptici, saj se poleg standardnih rock instrumentov vnaša fuzija pristnih klasičnih instrumentov (viola, čelo, flavta, ...), slišali pa smo tudi zvoke pravega avstralskega didžeriduja. Všečna odrska predstava je dopolnila celoten nastop skupine, katere ogled in poslušanje bi vsekakor priporočila tudi drugim.
Po slabi uri se je oder ponovno izpraznil, a ne za dolgo. Na Klumpanju res niso izgubljali časa s pretiranimi odmori med nastopi. Skočil si po pivo, mogoče še odtočit in že so z odra zadoneli novi zvoki. Za Aperion je oder Klumpanja zavzela zvezdnica šova Slovenija ima talent in predstavnica Slovenije na Evroviziji Maja Keuc. Za poznonajstniške duše, ki so na Klumpanju v občinstvu prevladovale, čas za uživanje v mehkejših in bolj plesnih ritmih, mi pa smo se pomaknili nekoliko v ozadje – za šank. Kljub vsemu Maji ni moč očitati njenih vokalnih zmožnosti, čeprav bi sama pričakovala nekoliko več avtorskega dela in ne celega naročja priredb. No, publike pod odrom to seveda ni pretirano motilo.
Prizorišče je bilo čedalje bolj polno, nanj so vedno znova prihajali novi in novi obiskovalci. Tudi pogled na prostor za kampiranje je po pisanih barvah brez kančka travniškega zelenja dal vedeti, da je prostor poln, prepoln. Pri prehodu skozenj si moral že močno napeti oči, da se nisi prevrnil preko vseh napetih vrvic in vse skupaj podrl med prebijanjem do svojega šotora. Pot je bila še zanimivejša, ko si se okrepčal z nekaj vrčki piva.
Dan se je že močno prevesil v temo in oder so zasedli Zmelkoow. Množica pod odrom je bila kljub dokaj hladnemu ozračju ravno prav razgreta in je lepo strumno poskakovala s člani skupine. Usklajenost glasbenikov na odru je bila popolna – Goga je resnično mojster odrskega nastopanja. S svojimi izjavami in napovedmi med premori je dodatno zabaval publiko. Zvok je bil brezhiben – glede zvoka skozi celotno prireditev res ne gre imeti nobene pritožbe. Navdihujoče je bilo opazovati, kako celotna skupina deluje usklajeno in timsko. Pohvala pa gre tudi backvokalistkama, ki za mikrofonom prav tako zvenita brezhibno – ne, Goga, ni bilo zanič, ko sta peli sami. J Stare uspešnice, kot so Batman, Bit, Čau, sonček, Poredni gosti, Klub ljudi z resnimi težavami in nepogrešljiva Gravitacija so vzpodbudile publiko h glasnemu petju.
Za dobro uro je tako oder zavzela zabavna rockovska formacija, ura pa se je medtem prevesila čez polnoč. Po krajšem premoru so oder zavzeli mladini dobro znani in priljubljeni Big foot mama. Glede na to, da je bila ura že pozna – no, lahko bi rekli tudi zgodnja – ostanki napornega tedna pa so še pritiskali v glavi, vsi ti pritiski so kljubovali želji po vztrajanju na koncertu. Glede na to, da so Big foot mama pogosto vabljeni in videni na koncertih in festivalih po celi državi, ne dvomim, da so tudi tu opravili svoje delo suvereno in da je bila publika zadovoljna. Mi, malo starejši, pa smo se počasi odpravili proti šotoru in se s precejšnjo mero optimizma poskušali spočiti, kar je bilo glede na nasičenost kampa in neobremenjenost vesele množice dokaj težko. Tako nam je na uho v šotor prišla še tudi zadnja menjava na odru – izvalajci yugo priredb Drugo dugme. Občinstvo, že precej podkrepljeno z opojnimi substancami, je ob skupini glasno pripevalo razne glasbene uspešnice Balkana, jaz pa sem se za slabe 3 ure vendarle pogreznila v dokaj nemiren spanec.
na vrh