Naslednje jutro nas je sonce zbudilo že zgodaj – ob osmih so začeli na prizorišče prihajati oskrbniki naših želodčkov in nam pripravili zajtrk – vsi šotoristi na prizorišču v soboto zjutraj prejmejo brezplačni zajtrk. Ponudba je bila pestra: jogurt, ocvrta jajca, salama, sir, kruh, pašteta, marmelada, jabolko – vse to je izginilo, kot bi mignil. Po zajtrku so se nekateri kampisti odpravili navzdol proti vasi, kjer je na igrišču potekalo prvenstvo v malem nogometu, manjšina pa nas je ostala na prizorišču, kjer smo doživeli prvo manj prijetno presenečenje – naši kuharji so pospravili za sabo in odšli, mi pa smo cel dan ostali brez vsakršne hrane, pijače, pitne vode. V pravilniku Klumpanja piše, da vnos pijače na prizorišče ni dovoljen, prav tako pa v tem istem pravilniku kampistom obljubljajo celodnevno oskrbo s hrano in pijačo na prizorišču. (Pravilnik si lahko preberete TUKAJ)
No, tega ni bilo, kar od organizatorjev ni bilo najbolj pošteno in primerno. Še dobro da nam z VIP prepustnicami niso pregledovali avtomobilov, zato tudi nismo bili žejni, ostali pa so nesrečno spraševali varnostnike, kje na prizorišču bi lahko dobili kozarec pitne vode. Tudi sicer je bilo za tiste, ki smo ostali na prizorišču čez dan, slabo poskrbljeno, pogrešali smo kakšno glasbo, animacijo in nasploh smo presodili, da bi bilo bolje, če bi se sobotni spremljevalni program dogajal kar na prizorišču pod odrom. No, naše tihe želje po glasbi so organizatorji okoli tretje ure popoldan očitno predvideli in so nas »razveselili« z glasbo dveh nadebudnih DJ-ev na odru, ki je naposled s svojo pretirano glasnostjo onemogočila še vsako konverzacijo med žejnimi in lačnimi obiskovalci. Tako je bilo do petih popoldne, ko so na srečo oder spet drug za drugim zasedali glasbeni gostje s tonskimi vajami.
Ko so »jurčki« s pivom končno proti pol sedmi uri zvečer spet začeli obratovati, smo se žejni pomaknili za šank. Po končanih tonskih vajah so oder hitro zasedli prvi sobotni izvajalci Radiostorm. Tokrat so prišli na vrsto bolj punkovsko usmerjeni poslušalci. Žal je ob tako zgodnji uri prizoriče pod odrom na Klumpanju še bolj prazno, obiskovalci, ki pa so že na prizorišču, se raje zadržujejo ob šanku ali posedajo na travi v ozadju. Sicer korektno opravljen nastop bi lažje ocenili ljubitelji te zvrsti. Nastop se je kmalu zaključil, nato pa so oder že zavzeli člani Requiem. Skupino smo že kar nekajkrat videli na različnih odrih in lahko bi rekli, da jim ta večer nastop ni ravno v ponos. Očitne napake v ritmih in melodijah, ki jih je bilo nemogoče preslišati, si skupina takšnega kova gotovo ne bi smela privoščiti, čeprav se morda tega publika pod odrom ni povsem zavedala. Prav tako se je ponovno pokazalo, da vzhodna Slovenija ne sprejema dobro hardrockovsko usmerjenih bendov, kajti pododrje je bilo bolj prazno kot ne. Ko so Requiem zaključili s svojo predstavo, ki bi morala romat v pozabo, so jih na odru nadomestili The drinkers. Ob prvih zvokih instrumentov se je množica vendrle nekoliko bolj pogumno začela približevati odru, sploh ko jih je k temu z dobršno mero zasavksih kletvic pozval še Kolly z odra. Tudi tokrat na nastopu ni manjkala nepogrešljiva Kolly-jeva backvokalistka – motorka. Občinstvo se je pridružilo k petju napitnic in nazdravljanju s pivom. Ko so se The drinkers poslovili, pa so oder zavzeli nepogrešljivi gostje Klumpanja, člani, ki prireditev spremljajo vsakoletno že od samih začetkov festivala – skupina Mi2. Nadvse navdušujoč nastop, ki ne more razočarati niti tistih, ki njihove glasbe ne poznajo najbolje. Harmonija glavnih vokalistov se prenese na celotno skupino. Težko verjamem, da lahko Mi2 kogarkoli vobčinstvu pustijo ravnodušnega – obiksovalcev Klumpanja prav gotovo niso. Kantavtorski pogovorni vložki med nosilcema skupine so nastop le še izboljšali in prav lepo jih bo spremljati na Klumpanju še v naslednjih letih.
Večer je z nastopom Mi2 dosegel vrhunec, kar pa ne pomeni, da se je zaključil. Za Mi2 so oder zasedli novomeški Dan D. Spet smo počakali prvih nekaj pesmi, nato pa nas je premagala utrujenost in odpravili smo se proti domu. Za Dan D so na oder prišli še novinci CoverLover, ki delujejo pod taktirko bivšega Šankorockovca Aleša Uranjeka, a žal je bil davek neprespane noči prevelik, da bi jih dočakali na odru. Ali pa so nas zdelale previsoke EMŠO številke.
Tako se je Klumpanje 2012 uspešno zaključilo. Simpatičen festival s pestro glasbeno ponudbo, ki bi se lahko z malo spretnosti pri organizaciji še izboljšal – sploh glede dnevnega dogajanja. Morda pa nas drobne izboljšave čakajo že prihodnje leto.
Za konec pa ena vzgojno-ekološka: Slovenci smo res prašiči, kar se tiče pospravljanja smeti za seboj. Današnji mladini je težko iz mize po zajtrku pospraviti za seboj plastične ostanke v vreče za smeti, ki so od miz oddaljene slaba 2 metra. Resnično me je bilo sram za naše odraščajoče rodove.
na vrh