Majski koncert in Brucovanje v enem paketu! Že 12 leto zapored se odvija na prizorišču Grajskega parka v Gorenjem Logatcu rockovski dogodek, ki daje priložnost uveljavitvi tudi manj znanim lokalnim skupinam, katere nujno potrebujejo predstavitev na tistih dogodkih, ki bi morali biti, vsaj po pričakovanjih, načeloma dobro obiskani. Odločitev, da skočimo tokrat na ta festivalček, je padla v popoldanskih urah na sam dan festivala. Glavni vzrok za to odločitev je bil nastop glavnih nosilcev koncertnega večera popularnih slovenskih art rockerjev, novomeških Dan D.
Oder je postavljen ob jugozahodnem zidu graščine, s pogledom na zelenje parka oblikovane narave, ki sodi h kulturnemu spomeniku. Magično! Vsekakor pa posebno. Mladino je v prvi vrsti pritegnila na dogodek cenovna dostopnost pijač, zlasti tistih, ki prednjačijo po vsebnosti alkoholnih substratov. Mladina mora vaditi kulturo nalivanja z alkoholom. Sitnih staršev ni od nikoder na spregled in to je bil idealen trenutek. Poceni alkoholni derivati. Ni lepšega.
Na prizorišče je RockLine ekipa prispela relativno pozno. Zamudila je nastopa skupin Big Band Wonderbrass in za njimi Novomeških BHC. Ravno The Dreams, znana v začetnem delu kariere, kot The Allman Brothers Band tribute skupina, se je glasno vključila in urezala prvo skladbo svojega nastopa. Predodrje je sevalo praznino. Ljudje so se koncentrirali seveda znova ob šankih. Gre za oktet prekaljenih glasbenikov, ki slovijo po zelo natančnem preigravanju bluesovskih standardov. Zasedba s kar tremi kitaristi je vse tri kitare tudi konkretno izkoristila v svojih reinterpretacijah klasik, zlasti tudi v harmoniziranju posameznih delnic. The Dream so nadvse sočna in okusna koncerna izkušnja, ustvarjena za preigravanje na podobnih zabavnih dogodkih, kjer prednjačita v prvi vrsti namena odklopa in popolne sprostitve. Študentski žuri. V arzenalu imajo izjemno paleto standardov, ki jih lahko v neskončnost vlečejo izza rokava obenem pa osupnejo z odlično reinterpretacijo. Kapo dol. »Termovelur« načeloma ne sodi na oder, a sveže nasičen zrak klime hladnega logaškega zaledja, ki jo generira bližnja (za enkrat še) prostrana združba Dinarskih jelovo bukovih gozdov, te pač prisili v to, da si tudi v nočeh ob koncu maja opravljen za bivanje na prostem po vzoru učinkovanja kožuhovine kočevskih medvedov.
Z Dan D ni šale. Gre za kvintet perfekcionistične obdelave slehernega glasbeno izraznega koraka, ki se ga lotijo. V relativno dolgi karieri 16 let, vsega štirje albumi. Vsak je zgodba zase, vsak drugačen, vsak artistično razpoznaven, da hipoma ne moreš pogrešiti: »Da. To so Dan D z glavo in brado!« Če me vprašate osebno, bi za osebni favorit izbral kar zadnjega med njimi »Ura letenja za ekstravagantne ptice«. Vsi štirje albumi odsevajo postopno artistično zorenje skuine, ki potiska svoj unikatni glasbeni obraz v maniri prožne doumljivosti za prevajanje glasbene informacije, v soju artističnega dometa, s katerim Dan D vseskozi dvigujejo nivo kakovosti v bogatenju podajanja glasbene sporočilnosti.
Dan D so gospodje, ki jim ne gre ničesar očitati vselej, ko s znajdejo na odru. Njihov perfekcionizem jim namreč ne dopušča spodrsljajev. Tudi v Logatcu so poskrbeli za odličen zvok, odlično razporeditev vseh gradnikov v njem. Tokac s kratko in v skladu z Dan D zakonikom razmršeno pričesko, je s kompanijo vzdignil, do tega trenutka že pošteno opotekajočo mladež, s« Katere barve je tvoj dan« favoritoma Plešeš in naslovno skladbo prej citiranega albuma. Dan D znajo uživati. Svoj repertoar so nastavili tako, da so v prvem delu izvajali večinoma repertoar prvih treh albumov, za drugi del koncerta pa so privarčevali točke zadnjega albuma »Ure letenja za ekstravagantne ptice«. Prvi del koncerta je zaključila priredba Niet klasike Lep dan za smrt, ki jo roko na srce Dan D odigrajo v precej bolj pronicljivi aranžerski in odrsko izvedbeni rešitvi, kot današnja verzija zasedbe Niet. V enega od prehodov te skladbe je zasedba hudomušno vtaknila vodilni motiv svojega favorita Čas. Prvi del koncerta sklenial zasedba s skladbo Roke, ko prepasa Tokac nase drugo kitaro s čistim zvokom. To je lahko pomenilo načeloma le dvoje. Ali izvedbo skladbe Google Me, ali pa Moj problem. Odločili so se najprej za slednjo. Uporniška skladba je dodatno strnila občinstvo pod odrom, ki je psravilo še več kraval a od sebe. Zasedba, pa je znova fascinirala z zvokom, kjer je suvereno, čvrsto in kompaktno narekovanje ritma spremljave čistega zvoka kitare Tokca dihalo v enakovredni zvočni sliki z riffovsko naostreno kitaro Marka Turka.
V zvočno sliki je znova prevzel valovit, jasno pronicljiv, organski topel karakter Sekulovičeve bas kitare, ki pokriva glavnino prostora zvočne platforme, na kateri gradi svoje izrazoslovje naprej lahko povsem brezskrbno prva fronta obeh kitar, Grubarjevih klaviatur in središčnega Tokčevega vokala. Potem, ko je Tokac vzel v roke afriški boben, je zasedba presenetila z izvedlo povsem nove skladbe imenovane »Tak kot ti«, v polakustični maniri, ki ji je poveljeval domala skoraj pastirski ritemski utrip.
Zlasti skladbe, kot so Put slonova, Love song ali Tiho, slednja z gostujočim vokalom Boruta Marolta iz skupine Niet, , so tisti vredni trenutki Dan D koncerta, v katerih Dan D pričarajo svojevrstno glasbeno izkušnjo, ki diha v polnem atmosferično zvočnem izkoristku in v katerem se polnokrvno čuteči vokal Tokca najintenzivneje zasveti in v svoji pronicljivi globini dotakne še tako skritega koščka duše poslušalca. Prihod Marolta na oder, ni pomenil povračilo usluge Dan Djem za izvedbo Niet skladbe Lep dan za smrt, pač pa je njegov prihod vzročno tičal v dejstvu,da prebiva Borut Marolt preko ceste v neposredni bližini Grajskega parka. Terapija popolne hipnoze. V Tiho je Marolt torej doprinesel na oder posebno noto in z njo povzdignil v duetu s Tokcem skladbo s svojim občasno namerno frenetično eskalirajočim, a možato gromovnim pristopom, v svojevrstno koncertno izkušnjo. Pravzaprav v enega vrhuncev nastopa skupine. To je bilo drugič, da je Marolt stopil na odr z Dan D. Prvikrat na obeh nabito polnih koncertnih spektaklih sredi septembra 2009, sredi ljubljanskih Križankah, ko so Dan D posneli oba koncerta za kasnejšo dvojno CD izdajo imenovano »Dan 202«.
Intenzivna izkušnja z Dan D se je sklenila s pričakovanim hitom Voda v kombinaciji z Male roke. Ta točka je bila odsekana rockovsko slečeno in nasršeno, v njej pa os Dan D v hrupnosti pritisnili plin do konca ter tako prignali svoj no odličen in hipnotično nalezljiv nastop v eksplozivni zaključek. Idelano razmerje kombiniranja rockovske žilavosti, art pop sentimenta, ubranega eklektizma, oriše Dan D danes, kot svojevrstno glasbeno figuro na Slovenskem prizorišču, ki ji ne moreš najti vzporednic. Skupina, ki je dala v karieri neskončno koncertov, tudi tistih gigantskega predznaka (seveda v okviru situacije bivanja na Slovenskem), je z nastopom v Logatcu pred zdesetkano publiko pokazala, da na koncerte ne prihaja v prvi vrsti na honorar, pač pa zato, da polnokrvno uživa v svoji glasbeni koži samonikle drže sebi lastne rockovke identitete.
V nadaljevanju dolge noči, ki se je že krepko prevešala v rane jutranje ure, so stopili na oder še idrijski funk, blues reggae fuzionisti Divje jezero in hipoma opozorili, da gre za odlično glasbeno zgibanko, povsem nevsakdanje izrazne kulture na Slovenskem. Kljub temu pa nam je že močno primanjkovalo goriva, zato smo se odločili, da ogled kakega izmed koncertov te zasedbe, prestavimo na prihodnost.
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
* Posebna zahvala ultra Dan D fanici Tanji za njeno srčnost, pri rekonstrukciji koncertne set liste skupine Dan D, na podlagi česar lahko tudi ta reportaža približa ta koncertni utrip poljubnemu bralcu še bolj objektivno.
na vrh