Približno pol leta po nastopu na Metaldays lansko leto so se kanadski hyperblasterji Kataklysm vrnili v sklopu svoje klubske turneje, kjer so nadaljevali s promocijo albuma Of Ghosts and Gods, ki je tako kot predhodnik dobil dobre odzive zaradi preprostega recepta, ki poudarja udarnost in melodičnost, kar je več kot idealno za velike množice ljudi. Primerno popularnosti Kataklysm je bil koncert najavljen v Kinu Šiška.
Obetale so seveda tudi predskupine. Kot prvi so na oder ob 20:00 stopili še eni stari znanci, Aborted. V pičle pol ure so Aborted poskrbeli za odlično ogrevanje, ki je temeljilo na bolj novejših skladbah z novega EP-ja, Termination Redux, ter aktualnega albuma, The Necrotic Manifesto (recenzija TUKAJ). Svencho in kompanija so se celo spomnili na kakšen starejši album, tako da je bilo moč slišati tudi Hecatomb in stalnice Meticulous Invagination in zaključnega The Saw and the Carnage Done. Aborted so v svojem kratkem setu spravili delež publike do vrtenja lasišča, o kakem moshpitu pa lahko Aborted le sanjajo. Mogoče so Aborted sčasoma postali rahlo nezanimivi. V nekaj skladbah je namreč zaznati, da skupina kaj več od hitrih brutalnih skladb s preprostimi grind predeli ne bo ponudila. Na vsake toliko bo prišlo do kakšnega počasnega groovy predela, kar pa ni dovolj. Aborted Slovenijo obiskujejo redno že več kot deset let in v tem času je skupina zamenjala nešteto članov, a pri glasbi drastičnih sprememb ni bilo (razen tistega deathcore albuma). Aborted sicer zadovoljijo svoje oboževalce, katerih pa ni veliko.
Pri grških Septicflesh so pričakovanja nedvomno velika, glede na to, kako megalomanski so njihovi albumi, še posebej zadnji, Titan (recenzija TUKAJ). Žal skupina nima dovolj finančnih sredstev, da bi si lahko privoščila tudi za koncerte orkester in pevski zbor. Zadovoljit se je treba s tem, da je vse, kar dela Septicflesh posebne, nasneto. Vključno s čistim vokalom kitarista Sotirisa Vayenasa, ki na turneje s skupino ne hodi. Skupina sicer poskrbi za energičen nastop, poudarjen pa je material zadnjih treh albumov, ki so skupino naredili prepoznavno. Izstopajoč član je nedvomno pevec/basist Spiros Antoniou, ki premore močan vokal, obenem skuša publiko skozi cel nastop motivirati s tem, da prevečkrat omeni: »My friends«. Zelo dobro se je vključil v skupino tudi bobnar Krimh, ki je poprej opozoril nase z zelo dobrim igranjem pri death metal zasedbi Decapitated. Septicflesh so nedvomno vredni ogleda, čeprav nasneti deli ne dajejo občutka originalnosti.
O Kataklysm verjetno ni potrebno veliko razpravljati. Če ste bili v preteklem desetletju na kakšnem njihovem koncertu, lahko precej predvidite, kaj bo zasedba igrala. Poleg nekaterih obveznih novitet, ki so namenjene promociji zadnjega albuma Of Ghosts and Gods (recenzija TUKAJ), boste slišali stalnice, kot so As I Slither, Crippled & Broken, Push the Venom, Shadows and Dust. Skratka, težko je pri samemu koncertu Kataklysm pričakovati kakšno hudo presenečenje. A ker gre za klubski nastop in posledično malce daljši repertoar, znajo Kataklysm celo odigrati kakšen starejši komad. Tokrat so obudili Manipulator of Souls z albuma Epic. Kot presenečenje pa so dodali skladbo Open Scars z albuma In the Arms of Devastation, katere poprej niso igrali v živo. Mogoče bi to potezo lahko naredili večkrat, da bi bil njihov repertoar manj predvidljiv. O čem še starejšem se lahko preprosto obrišemo pod nosom. Kataklysm so tako kot vedno svoj nastop izpeljali korektno, čeprav se je hitro zaznalo, da je bilo opravljeno precej rutinsko, namreč publika ni bila tako številčna kot na Metaldays, temu primeren je bil tudi trud skupine. Kataklysm so namreč od zadnjega klubskega obiska v Gala Hali pred dvema letoma neverjetno pridobili na popularnosti. To dejstvo potrjujejo tudi zadnji, bolj komercialno naravnani albumi, ki imajo vedno večji poudarek na melodičnosti in preprostosti, čeprav jim same brutalnosti ne primanjkuje. Dodatno je k temu pripomogel bobnar Oli Beaudoin, ki je za razliko od predhodnika bolj natančen in tudi bolj domiseln. A bobnar je nekako še najbolj zanimiv član, ostali so namreč odigrali svojo vlogo precej rutinsko. Tudi vokalistu Mauriziu Iaconu se pozna, da njegov vokal ni več tako močan izrazit kot včasih. Sicer na leta se kar dobro drži. Ker je bil ponedeljek, publika pa ni kazala velikega navdušenja, so Kataklysm svoj dodatek z dvema skladbama preprosto izpustili.
Kataklysm so s svojim rutinskim nastopom verjetno navdušili mlade oboževalce, medtem ko so starejši lahko le upali na kakšno starejšo skladbo, ki bi popestrila že tako zlajnan repertoar. A glede na to, da bo letos skupina dopolnila 25 let, je spoštovanja vredno, da še vztrajajo.
na vrh