December 2025
P	T	S	Č	P	S	N
01	02	03	04	05	06	07
08	09	10	11	12	13	14
15	16	17	18	19	20	21
22	23	24	25	26	27	28
29	30	31

KAPA festival v mestu Metelkova

13. september 2007 Sandi Sadar Šoba Backstage Moveknowledgement Overflow Red Five Point Star Srečna Mladina

Kraj:	Ljubljana / Letni oder Gala Hale / Slovenija
Datum koncerta:	13.09.2007
Število obiskovalcev:	119
Cena karte:	cca. 800

(uvod: Sandi Sadar)

Metelkova. Mesto v mestu. Če bi vlekel paralele, bi si v spomin priklical kričečo podobnost vloge Vatikana v italijanski prestolnici, le da je tu sakralna nota malo manj pomembna. Od skvoterske okupacije Metelkove, po kateri je naša prestolnica dobila prepotreben epicenter alternativne subkulture, letos mineva že 14 let in del praznovanja te obletnice je bil tudi torkov koncertni dogodek – festivalska ponudba in predstavitev glavnega asortimana založbe KAPA. Pravzaprav je bil datum festivalskega nastopa kar peterice zasedb izpod okrilja matične založbe KAPA na en drugi datum, ki se ga verjetno vsi spominjamo – na . obletnico napada na newyorški WTC. Precej bolj kot praznovanje ali obujanje spominov na preteklost pa je bilo pomembno tisto, zaradi česar se je okoli 800 obiskovalcev odpravilo na pivo ter nase nadelo pražnje koncertne oprave – pestra bera kvalitetne in skoraj povsem domače glasbe. Moveknowledgement, Red Five Point Star, Srečna Mladina, Backstage in hrvaški punkerski praporščaki Overflow so bila imena, ki so kot magnet nagnetla množico mladih, malo manj mladih, poznavalcev in radovednežev v neposredno soseščino legendarne dvorane Gala Hala. In ravno zaradi podpore domači glasbi ter podpori alternativi se je v mesto Metelkova odpravila tudi naša ekipa.

LETNI ODER GALA HALE:

besedilo za Letni oder: Sandi Sadar
fotografije: Lea Lesar

Prebijanje koncertnega ledu se je, zaradi tokrat precej usmiljenega septembrskega vremena, zgodilo na prostem – na skritem letnem odru Gala Hale. Nebo je bilo vedro in pljuča so si lahko obetala zadostno dozo svežega zraka. Malo pred osmo uro je bila situacija pred odrom še precej pusta in kar nekoliko mi je bilo žal, da prvi nastopajoči, ljubljansko – novomeška naveza Moveknowledgement, ne bo že od prvega akorda dalje deležna podpore, ki si jo, v imenu kvalitete in truda, ki so ga do sedaj izlivali na koncertih, stisnili pa na treh zgoščenkah, ki so inkapsulirale del njihove glasbene prezence, definitivno zaslužijo.

MOVEKNOWLEDGEMENT (20.00):

Ob osmih se, po preverjanju svojih aparatur, efektov ter po uglasitvi inštrumentov, luči zatemnijo. Na oder stopijo multiinstrumentalisti ter šamani slovenskega dub-fusion-rocka. Za bobne sede David Cvelbar, ki mu sledijo kitarist Uroš Weinberger, klaviaturist Miha Šajina, dredlokerski basist Dejan Slak ter vokalist in sempler Miha Blažič alias N'Toko. Ni nepotrebnega tvezenja in stereotipov. Glasba govori zase. Že prvi takti uvodne skladbe 'Necro Dog' zareže v prej precej spokojno vzdušje s kirurško natančnostjo ter sprva nekoliko zadržano, a nespregledljivo odrsko dinamiko. Zadnja plošča Listen To Nebukadnezar je šla v glasbenem popotovanju, v primerjavi s predhodnikoma Sun Sun ter Ant People dva koraka naprej. Oklestili so nepotrebno popovsko navlako ter zvočno še podkrepili stihoklepske akrobacije slovenskega raperskega prvaka, rokohitreca besednega slikanja, N'Toka. Prepričajo že s prvimi akordi, ki niso ohlapni in pričajo o uigranosti ter občutju hermetične celote in medosebne kemije. Diskurzivno preraščajo žanrske meje ter se, neobremenjeni s stilskim uvrščanjem, poigravajo z ušesi ter možgani poslušalcev. Dialog inštrumentalija je tu uravnotežena celota, ki premore dinamiko ter osti zvočne provokacije na mestih, kjer je le-ta potrebna. 'I Was There' je naslednji rafal glasbenega perfekcionizma. Nekoč sem se pogovarjal s svojim dekletom, ki je goreča fanica omenjene zasedbe in ponudila mi je provokativno in zabavno razlago omenjene skladbe. Predstavljajte si Alico v čudežni deželi. Predstavljajte si nato Alico, ki je zaužila eno psihogeno substanco ter doživela mentalno katarzo, ki pa ni mogoča, če niste pred tem občutili sence mentalnega krahiranja, norosti in domala kaotičnega zloma. Moveknowledgement ne ponujajo jasne razlage, a so ravno zato še toliko bolj vabljivi. Po ekskurzu po zadnji plošči sledi novotarija, ki je postala že del železnega repertoarja, nemara pa si bo izborila zasluženi tudi prostor na bodočem albumu – pesem 'Kids'r'Fresh', ki zveni iz izvedbe v izvedbo trdneje in zvočno polno. Po 'Monolith Birthu' in prevetritvi z novo dozo kemične formule 'Chemicals' in apokaliptični viziji števila '666' pa smo deležni ščepca mediteranske melodičnosti. Pesem 'Big Nood' pričara, vsaj v mojih mislih, siciljansko krajino ter vonj po oleandrih in razgretih skalah. Zasanjanost kitarskega riffa, ki ponavljajoče drsi skozi pesem, kaže na estetski čut, s katerim Moveknowledgement spenjajo skrajnosti svojih glasbenih horizontov. Veliki finale je minimalizem duba ter sferične poetike norosti. in 'I Am Zorr''Listen To Nebukadnezar' zaključita koncertni nastop v celoto, kateri bi le stežka dodajali nove elemente ter ne postali preobilni. Moveknowledgement so po dobrih tri četrt ure dolgem nastopu nanizali vse člene svojega odrskega traktata, zaradi katerega si drznem trditi, da predstavljajo eno najprivlačnejših dejanj v poglavjih slovenske glasbe. Množica je dobila svojo mero čiste esence. Po kratki zahvali ter pristni skromnosti se fantje pomaknejo z odra v zaodrje ter prepustijo odrske deske naslednjim nastopajočim.

MOVEKNOWLEDGEMENT set lista:
1. Necro Dog
2. I Was There
3. Kids 'r' Fresh
4. Monolyth Birth
5. Barcode
6. Chemicals
7. 666
8. Orel
9. Big Nood
10. I Am Zorr
11. Listen To Nebukadnezar

RED FIVE POINT STAR (21.00):
Naslednji nastopajoči so bili zasavski septet Red Five Point Star, kateri so mi bili svojevrsten izziv, saj nisem najbolje podkovan v ska glasbi. Založba KAPA jih je vzela pod okrilje z vero, da je Slovenija že nekoliko bolj pripravljena prisluhniti derivatu večih žanrov – rockabillyju, swingu, elementom clashovskega punka ter minimalnim delcem jazza, ki jih trboveljski entuziasti (vsaj mislim, da sem si zapomnil prav in da so fantje iz Trbovelj…) spajajo s skupnim členom skaja. Glasbeno so tako pripravljeni podati understatement, ki bi mu lahko rekli "dirty ska" f*** o** vsem tistim, ki pričakujejo prilagodljivost za vsako ceno. Bratranca Uroš in Jernej Grahek, prvi prvo grlo skupine, ki premore vednost o kitarskih akordih, drugi pa štiristrunar, sta že dobrih deset let nazaj dobila vizijo, s katero sta želela preseči poplavo novodobnega punka ter na glasbeni sceni tako obstala vse do danes. Tudi zahvaljujoč dejstvu, da so k sodelovanju privabili kvalitetnega bobnarja Janeza Levca, nekoliko manj vpadljivega, a za zvrst, ki jo igrajo, nepogrešljivega klaviaturista Janeza Vratanarja ter, po mojem mnenju, še bolj izstopajočim elementom – fenomenalno brass sekcijo (na rogu si ustnice brusi Gal Kukovič, na trobenti njegov pihalni siamski dvojček Sony Čevdek, na saksofonu pa poskuša parirati nekoliko bolj umirjeni Jure Levpušček). Kombinacija je precej eksotična in obetal se je fenomenalen žur (če sodim po številu mladcev in mladenk, ki so se nagnetli v prve vrste pri odru …). Nastop so začeli s svojim komadom 'Why Don't You'. Iz Kranja so svoj čas izhajali ska posebneži, ki so sicer že glasbeno upokojeni in navkljub brhki mladosti ne igrajo več – GromSka. Podobnost med enimi in drugimi je moč zaznati. Gre za precej rudimentirano obliko ska poskočnosti. Red Five Point Star me na prvo žogo niso najbolj prepričali, saj je manjkala bolj izstopajoča odrska prezenca. Manjkal je "energijski žmoht". Priznati moram, da je frontman, pevec Uroš precej vpadljiv in vešč kvalitetne odrske komunikacije, a se to izkaže nekoliko kasneje. Priznati moram tudi, da sem večino časa posvetil temu, da bi videl kako se fantje medosebno ujemajo ter glasbeno poznajo in ugotovil, da so povsem simpatična, a nekoliko ohlapno zveneča kombinacija povsem drugačnih glasbenih vplivov. Sledi komad 'Underground' in po njem prva pesem v slovenščini – 'Petk Zvečer'. Kombinacija vokalov, ki zvenijo kot spremljevalni tenorsko grleni vokal pri Kingstonih, se lepo staplja z zvočno kuliso. Jaz bi dodal morebiti le malenkost kitarske distorzije, a gre tu le za stvar okusa. Publika je bila očitno bolj v stiku z odrsko realnostjo ter se je povsem predajala glasbeni manipulaciji malega morja dva ali dva-in-pol minutnih komadov, s katerimi so RFPS stregli kot bi bili ponudba mesa na znameniti gurmanski specialiteti Leskovačkem vozu. Od komadov, ki so mi vseeno, naglici navkljub, le ostali nekoliko bolj v zavesti, so bili izstopajoči trenutki skladb 'Far Away', 'Revolution', 'Hangover' ter veliki finale komada 'Moj Živleje', ki ga je Uroš posvetil publiki, zmagovalcem dobordelnega koncerta, s katerim je bila vsaj malo dopolnjena malha založbe KAPA. Z izkupičkom večera naj bi dobili vsaj malo sredstev za snemanje novih albumov, ki jih Slovenija vsekakor potrebuje, če, seveda, ne želimo na policah slovenskih trgovin kupovati le slovenskih pevskih "div" in Freddyja Millerja, pa čeprav proti "karizmatičnemu" korošcu nimam dejansko nič za pripomniti, saj gre, dejansko za "vrhunec slovenskega dobrega okusa". RFPS se prištevajo v povsem drugo jakostno skupino in jim želim še veliko koncertov, s katerimi bi lahko svoj odrski izraz še dopolnili. Predvsem pa bolj zagnanega tonskega mojstra, ki bi naslednjič dejansko odprl "reglerje" na mešalni mizi in omogočil spremljevalnim vokalistom blesteti pred koncertno publiko. Tokrat jo dejansko ni bilo slišati povsem nič. Koncert mi je bil namreč všečen, a obenem nič posebnega. Po mojem smo bili po ekstazi deležni vmesnega mlačnega tuša že nekoliko preveč povprečno zvenečega flodra, ki pa je tokrat prikupna plesna glasba in ne muzika za kontemplacijo. Po filozofskem traktatu smo brali Alana Forda – za sprostitev – in pri tem neobremenjeno uživali.

RED FIVE POINT STAR set lista:
1. Why Don't You
2. Underground
3. Petk
4. Police
5. I'll Grow Old
6. Creatures
7. Far Away
8. Revolution
9. Girl F.T.M.
10. Skank D
11. T'Nov (brez pihalne sekcije)
12. Changing Plans
13. Sunday
14. Until The Day
15. Our Van
16. Hangover
17. In The Mood
18. Moj Živleje

SREČNA MLADINA (22.15):
Glavna jed na malem odru Gala Hale je bila poslastica večera. Prihajajo iz Ljubljane in svoje začetke pišejo od leta 1993. Srečna Mladina so izumitelji svojevrstnega glasbenega izraza, ki je od začetkov v punku prešel v rockovsko progresijo in avantgardo. Zadnja dva ploščka sta soundtracka urbane kulture in časa v katerem živimo. So zvočna kulisa, s katero se večer krasno dopolni v koherentno celoto. Po slišanem na plošči me je zanimalo koliko so zmožni odrsko poustvariti preproducirano ter glasbeno zahtevno materijo dialoga med inštrumenti in dejansko nisem bil razočaran niti za ped. Na levi strani odra kraljuje en najbolj nadarjenih kitaristov, vizionar zvoka – Peter Dekleva, ki svojo plejado bluesovskih in funky ritmov sexy dopolnjuje z "atom in mamo" ideje Srečna Mladina – z drugim kitaristom Vladom Mihajlovičem. V spominu vam ostane tudi klena in žmohtna ritem sekcija bobnarja Zave A.-ja ter mladega, tokrat že drugega dredlokerskega basista večera, talentiranega Gašperja Gantarja. Nepogrešljivi element zvočne celote je klaviaturist, ki obvlada tudi saksofon, poje ter programira plasti zvoka v konglomerat bogate celote – Tim Kostrevc svojo nalogo opravi več kot le zadovoljivo. Spokoj nekoliko zaspanega večera, kjer so se pod reflektorji prepletali vonj po pivu ter zvitkih popolnega odklopa presekajo s skladbo 'Organophobia', ki ga odlikuje predvem ritmična umirjenost ter elementarno zlitje Massive Attackovskega beata ter saksofona v maniri Demolition Group. Krasna popotnica za večerno popotovanje. Nadaljujejo s pesmijo, ki nosi delovni naslov 'Roller', a stavim ,da je bilo slišano bolj popotovanje po začetkih plošče Listen To Srečna Mladina, 'Humus Sapiens', na katerega so nanizali občutje pemski 'Št.19128' ali, kot ga sami poimenujejo 'SK82'. Nekoliko starejša skladba, z albuma 10. Letnik je 'A Taste Of Money', ki začasno umiri strasti, nato pa izbruhne v swingerski orgazem ritma in melodije. Ekstazo, tokrat podkrepljeno s Petrovimi vokali, pesem 'Simpatico' si zlahka predstavljam na šlagerskem soundtracku za kak spagetti western. Zabaven splet klaviatur, bluesovske kitare ter presiljenih vokalov, ki pa ne motijo in ne iritirajo. Kitarski briljant večera je domiselni dialog kitar in po mojem mnenju najžlahtnejšega riffa večera v skladbi 'Have One Peasant In Swizerland', po katerem so "zarajdali" kmalu v 'Bob' Street', eno zabavnejših in humorističnih pogruntavščin glasbenega opusa Srečne Mladine (prekosi ga le pesem 'To So Bobri'…), ker pa gre v glasbeni sedanjosti skupine Srečna Mladina predvsem za muzikalične izlive glasbene provokacije, so nanj strokovno navesili ritmično najlepši klon meni najljubših Demolition Groupov – skladbo 'TTR.TTR.TTR.', ki zveni, v neremixani različici in s polnimi saksofoni ter ritmom, bolj epsko od življenja. Zato, da se lahko vrnejo v glasbeno sedanjost ter penetrirajo še globlje v vaš možganski korteks. Tokrat vas evropeizirane popeljejo vse do 'Divjega Grma Na Vzhodu', da vas tam domala dokončno dotolčejo s provokativnim balkanizmom 'Đabalkan Rase' ter vam spletejo nov venček slavnih stihov na temo ljubezni, seksa, starih bab ter okrnjenega zobovja. Prvinskost je tu obogatena z glasbeno nonšalanco ter do neba dvignjenim sredincem, skrito ironijo ter skorajšnjem slovesom. Pika na i večeru je lahko le kontemplativna celota skladbe 'Vumvum', na kateri oslikajo še zadnji pejzaž domala kaotičnega in nasilnega poslavljanja. Z ušesi polnimi piska ter dobre glasbe se lahko glasbeni rapsodi pomaknejo v Gala Halo telo hranit z adrenalinom. Na letnem odru je, za letos, domnevam, odrska erotika zaključena. Glasbeni apetiti so nedvomno potešeni do obisti, mar ne?

SREČNA MLADINA set lista:
1. Organophobia
2. Roller
3. SK82
4. Žaga
5. A Taste Of Money
6. Simpatico
7. Have One Peasant In Swizerland
8. Hawaii
9. Bob' Street
10. Ttr.ttr.ttr
11. Divji Grm Na Vzhodu
12. Đabalkan Rasa
13. Vumvum

GALA HALA:

besedilo za Backstage: Lea Lesar & Aleš Podbrežnik)

besedilo za Overflow: Aleš Podbrežnik

fotografije: Lea Lesar

BACKSTAGE (23.15):

Ljubljanski trio Backstage, ki je svoj pohod po slovenski in tuji glasbeni sceni začel oktobra 2001, takrat še kot četverica, ima za sabo že kar lepo število (samostojno) odigranih koncertov v Sloveniji, Nemčiji, Avstriji in na Hrvaškem, gostovali pa so tudi na številnih odmevnih festivalih kot so Aerodrome (nastopili so kot edini (!) slovenski predstavniki), Popkomm, Viva la Pola. Na dveh izdanih ploščah "Backstage" (Nika records) in "Trends are changing" (Nika/Kapa records) se nahaja kar nekaj hitov in vse smo imeli priložnost slišati tudi v Gala hali. Fantje so že s prvimi kitarskimi rifi komada "No More Lies" spravili zbrano množico v ekstazo. Odlične vibracije so se prenašale iz komada v komad, množici pa se je iz minute v minuto nastopa skupine čedalje bolj intenzivno trgalo v glavah, kar je izkazovala z bogatim obvladovanjem sočnosti repertoarja edinstvenih kretenj, ki jih lahko spontano generira veščina punk rock gimnastike.

Fantje so odtrenali praktično celo ploščo "Trends Are Changing", iz nje so izpustili le skladbo Veronica. Vrhunec nastopa Backstage se je zgodil v trenutku, ko je na oder privekal pevec skupine Leaf-fat Robert Šercer – Šero, ki je pač spravil iz sebe to kar je bilo od njega pričakovano in zahtevano. Divje "screamo zevanje in bljuvanje" naravnost v čelo blesavo vidno vročično razgrete publike v skladbi Sofistikator.

Backstage se razvijajo v čvrsto enoto, samozavestno napredujejo vseskozi in s svojo prisotnostjo na sceni opozarjajo, da na slovenskem nezadržno cveti val mlade punk rock generacije, ki nikdar ni slišal reka "punk is dead". Še več. So pomemben pojav, ki ustvarja ugodna tla za novo vzklitje zdrave punk rock platforme pri nas. Energičen in vživet, visoko koherentno utrgano razbijaško garaški in uigran nastop. Fantje, ne stopite slučajno z najvišje prestave, med svojo divjo vožnjo! Bravo.

BACKSTAGE set lista:
1. No more lies
2. Way of life
3. Suffer
4. Weak
5. Never too late
6. Believe in me
7. Poraz
8. You
9. Black vs. white
10. Trenutek
11. Just one look
12. Confused
13. Someday
14. Sofistikator
15. Tnx 4 ur support
16. Misel nate
17. Away
18. Surf

OVERFLOW (00.15):
Naši stari dobri znanci iz Radar Rock Festivala 2007, zajemajo svoj posel z veliko žlico. Nenehno potujejo po odrih in v tem jih trenutno nič ne ustavi. Redko najdeš takšno pristnost, kot jo nosijo v sebi in sevajo skozi esenco svojega duha hrvaški punkerji Overflow, doma iz Koprivnice. Skupina je brezkompromisno napadla oder s prezentacijo enostavno iztesanih in odsekano triakordnih riffov in v trenutku prignala satana ukleščenega za rogove iz svojega brloga.

Kvartet v postavi Dalibor Martinčević – Dado (bobni), Nikica Jovanović – Nike (kitara), Zoran Piberčnik – Zoki (bas kitara) in karizmatični Goran Živković – Žika na vokalu, garant edinstvene zmesi prave rock arogance, povzdigovanja nabreklega sredinca desne roke in razvrata svoje razglašeno adrenalinske riffovske erupcije, je pričel udejanjati svoje grehe v trenutku prve sekunde odrskega rajanja. Seveda je Žika tisti element, ki preprosto v hipu brez težav združi in prikuje avditorij v divji ples s skupino. Overflow resnično ne potrebujejo nobenih protez, ličil, ali pomagal za začetno ogrevanje. Ne. To je pristni šus s prve in ves oder je korenito zapolnjen z njihovo energijo, ki nezadržno šviga v žile kot pravi kokainski nadomestek.

Žika je znova jedrnato premočil svojo konfekcjio, skupina je galopirala s strastno intenziteto in njihov nastop napolnjen z izrednim humorjem, umetelnim dotikom prepotrebne pristnosti, je minil kot bi švignil. Ob Overflow na odru, se je ustavil čas v dvorani. Odlični izbor za zaključek festivala, za sam splošni ambient in za utrip gibanja za katerega diha in se bori Gala hala. In pravzaprav je bilo začutiti v vsej tej goreči spontanosti, zbijanju šal in intenziteti kopanja po instrumentih, resnično zadovoljstvo Overflow, da lahko delijo te minute z nami, da lahko neskončno in brezmejno uživajo in na tak način so pravzaprav izkazali tudi neke vrste poklon Gala hali in organizaciji festivala. Brezmilostna brca, brezbožjih Overflow je odmevala v glavi še nekaj dni po Kapa Records festivalu! Medtem se fantje velikopoteznih načrtov že ogrevajo za nasotop v Berlinu, dne 19.09.2007, na tamkajšnjem Popkomm festivalu. Skratka večni mladostniki Overflow letajo visoko in pristajajo visoko.

OVERFLOW setlista:

1. ...And I'm Not

2. Isolation

3. I Kill

4. Broken Knee

5. The Train

6. Face

7. Waysted

8. Beautiful Fire

9. Get Away

10. Everything

11. Swallow

12. Dorothy

13. You're Angry

14. Naked

15. The Mad Milkman

(zaključek: Sandi Sadar)

Slišano in videno je bila komplementarna celota iz zlate zaloge založbe KAPA, ki kljubuje enostavnemu predalčkanju po ključu založniške predvidljivosti. Žanrska paleta različnih glasbenih odtenkov je dobrodošla že zato, da nismo deležni le revnega žanrskega ponavljanja že slišanja. Kopiranja je v glasbi že preveč, odveč pa bi bilo tudi to, če bi vse bende na isto vižo stisnili pod isti nadstrešek matične založbe ter tržili mlačno vodo. KAPA premore bende iz različnih delov barvnega spektra in ponujeno je definitivno popolna potešitev za sleherenga izbirčneža ter glasbenega sladokusca, katerega eno in isto ne more povsem zapolniti s plastmi popolnega ugodja. In tudi skupine nimajo mentalnih zapor ter obligacij, da bi ponavljali recepturo uspeha. Pomembna je le glasba. Pomembna je vizija ter kemija. Ne gre tudi brez karizme, katero premore vsak po svojih močeh. Eni bolj, drugi manj. To je stvar okusa. To je le osebno mnenje in saj veste kaj pravijo o mnenjih in okusih – ne splača se prepirati o tem. Vsekakor pa lahko, vsi povprečni in nič hudega sluteči uporabniki, le upamo, da tovrstni desant kvalitetnih bendov ne bo predstavljal le muho enodnevnio ter bo festival KAPA nemara le pognal globoke korenine ter se vkoreninil v našo zavest. Postal del tradicije, če že hočete nekakšne floskule. Po letošnjem lahko le pripomnemo, da se je torkovo bivakiranje pod milim nebom ter prenapolnjeni Gala Hali več kot splačalo. Pohvalo zaslužijo organizatorji. Pohvalo zaslužijo skupine, ki so za vas, glasbeni gurmani, prišle zlivat znoj ter kri iz svojih ventrikularnih zaklopk. KAPA 2007 pa si zasluži aplavz in stoječe ovacije. Nepotešenih je bilo letos bore malo.