John Fogerty je gotovo eden najuspešnejših ambasadorjev ameriške glasbe, ki od tradicionalnih motivov preko country bluesa, svoje roke že desetletja uspešno steguje vse do trših rokerskih prijemov. 63 letni gospod je institucija mimo katere niso mogle niti ikone rock godbe kot so Ike in Tina Turner ali Status Quo, kar seveda ne čudi. Johnov raskavi glas se je skozi leta zapisal v srce preštevilnih generacij glasbenih navdušencev, Creedence Clearwarer Revival pa so prav pod njegovo taktirko pomagali razbiti stereotipe o "jenkijih", s čimer so tradicionalno ameriško glasbo uspeli približati širšim množicam. Dovolj je torej razlogov, da lahko sobotni Johnov obisk brez dvoma uvrstimo v kategorijo najpomembnejših domačih dogodkov letošnjega koncertnega leta!
John Fogerty je človek številnih čarov. Ljubljanski publiki se je predstavil s prisrčnim južnjaškim naglasom in vedro razpoložen, kar je bilo moč razbrati iz gospodove gostobesednosti. Tako smo imeli poleg pozibavanja na že kar ponarodele motive priložnost prisluhniti tudi zelo čustvenim analizam posameznih tematik, s katerimi je John Fogerty, kljub ikonskemu statusu, uspešno zlezel še korak bližje nam navadnim smrtnikom.
John nas je pustil na trnih vse do 21. ure, verjetno prav zaradi skromnega števila obiskovalcev, ki so počasi kapljali skozi zdaj že skoraj 40 let stare špranje velike dvorane Hale Tivoli. Hecno, a med previdnim slalomiranjem po "prisilno uspavani" ledeni ploskvi je bilo moč zaslediti raznobarvno paleto oralne komunikacije, od pričakovanega brbljanja v hrvaščini in italijanščini, pa vse do oglašanja špansko govorečih rokerskih conquistadorjev! Podobno razgibana je bila tudi starost navzočih. Z razumljivo izjemo večinskega deleža ljudi v zrelih letih je v soboto zvečer veselil pogled na veliko število mladih, ki so se v pomladi svojega življenja zbrali v navdušenemu odkrivanju nesmrtne zapuščine zlate dobe rock & rolla!
Skromen obisk ni dal slutiti vročične atmosfere, ki nas je z uvodnimi ritmi Travelin' Band hipoma zajela! Kakšen občutek, ko ti kri zaledeni in podkožna maščoba pričenja počasi odstopati prostor masovnemu prebijanju energije, ki je z Bad Moon Rising in Green River občinstvo spravila v delirij! John je navalil na prvo žogo, z vsako naslednjo skladbo v roke vzel novo kitaro in z zagnanostjo nepotešenega adolescenta prepričal že v prvo! Nič manj navdušujoče ni bilo niti nadaljevanje z Who'll Stop The Rain, Commotion in enim od favoritov večera, strastno podkovane Born On The Bayou. John je omenjene klasike lepo priredil novejšim aranžerskim prijemom, saj se primerno ojačana ogrodja skladb po spevnih kiticah hitro oprimejo trdih kitarskih izletov. V tem pogledu je John s Heard It Through The Grapevine v soboto zvečer zmagal na vseh frontah. Strukturno močno raztegnjen zimzelenec je jasno nakazoval na prisotnost stare rokerske šole, s katero je skladba rasla iz minute v minuto, od navdušujočega sola klaviature, do sijajnega kitarskega intermezza v zaključku.
Dovolj manevrirnega prostora je bilo namenjenega tudi novejšim, večini verjamem da manj znanim skladbam, katerih vrstni red se je predvidljivo orientiral po nedavno odlično sprejetemu albumu Revival. John je presenetil še z Ramble Tamble, ki jo je velikodušno začinil dobrodošel bobnarski vložek Kennya Aronoffa, medtem ko je nam je bilo od repertoarja kultne Centerfield plošče dovoljeno uživati ob zvokih The Old Man Down The Road.
V nadaljevanju večera smo bili seveda deležni nadaljnega pregledovanja CCR zapuščine. Manjkati niso smele Cotton Fields in Midnight Special, legende ameriškega country bluesa Leadbellya, čustveno nabite HaveYou Ever Seen The Rain, ob kateri nam je John prijazno zaupal svojo Woodstock avanturo, ali eksplozivnega rokerja Fortunate Son! John Fogerty se je od navdušene množice v velikem slogu poslovil z visoko naelektrenih paketom "singalong" refrenov, z Rockin' All Over The World, Hey Tonight in seveda obvezno Ponosno Mary, katere refren je na noge končno spravil tudi malo število tistih najbolj trmastih imobilizirancev.
Na koncu ne gre reči drugega, kot da je John Fogerty z odličnim glasom, izjemno formo, kot tudi predstavo na splošno, v soboto zvečer popolnoma prepričal. Legenda se drži odlično! Slovenskega naroda sinovi in hčere smo na račun bledega odziva iz rok tako gotovo izpustili enkratno priložnost občudovanja eno redkih še konkretno aktivnih ikon rock & rolla!
Besedilo: Daniel Pavlica
Fotografije: Barbara Milharčič
John Fogerty je človek številnih čarov. Ljubljanski publiki se je predstavil s prisrčnim južnjaškim naglasom in vedro razpoložen, kar je bilo moč razbrati iz gospodove gostobesednosti. Tako smo imeli poleg pozibavanja na že kar ponarodele motive priložnost prisluhniti tudi zelo čustvenim analizam posameznih tematik, s katerimi je John Fogerty, kljub ikonskemu statusu, uspešno zlezel še korak bližje nam navadnim smrtnikom.
John nas je pustil na trnih vse do 21. ure, verjetno prav zaradi skromnega števila obiskovalcev, ki so počasi kapljali skozi zdaj že skoraj 40 let stare špranje velike dvorane Hale Tivoli. Hecno, a med previdnim slalomiranjem po "prisilno uspavani" ledeni ploskvi je bilo moč zaslediti raznobarvno paleto oralne komunikacije, od pričakovanega brbljanja v hrvaščini in italijanščini, pa vse do oglašanja špansko govorečih rokerskih conquistadorjev! Podobno razgibana je bila tudi starost navzočih. Z razumljivo izjemo večinskega deleža ljudi v zrelih letih je v soboto zvečer veselil pogled na veliko število mladih, ki so se v pomladi svojega življenja zbrali v navdušenemu odkrivanju nesmrtne zapuščine zlate dobe rock & rolla!
Skromen obisk ni dal slutiti vročične atmosfere, ki nas je z uvodnimi ritmi Travelin' Band hipoma zajela! Kakšen občutek, ko ti kri zaledeni in podkožna maščoba pričenja počasi odstopati prostor masovnemu prebijanju energije, ki je z Bad Moon Rising in Green River občinstvo spravila v delirij! John je navalil na prvo žogo, z vsako naslednjo skladbo v roke vzel novo kitaro in z zagnanostjo nepotešenega adolescenta prepričal že v prvo! Nič manj navdušujoče ni bilo niti nadaljevanje z Who'll Stop The Rain, Commotion in enim od favoritov večera, strastno podkovane Born On The Bayou. John je omenjene klasike lepo priredil novejšim aranžerskim prijemom, saj se primerno ojačana ogrodja skladb po spevnih kiticah hitro oprimejo trdih kitarskih izletov. V tem pogledu je John s Heard It Through The Grapevine v soboto zvečer zmagal na vseh frontah. Strukturno močno raztegnjen zimzelenec je jasno nakazoval na prisotnost stare rokerske šole, s katero je skladba rasla iz minute v minuto, od navdušujočega sola klaviature, do sijajnega kitarskega intermezza v zaključku.
Dovolj manevrirnega prostora je bilo namenjenega tudi novejšim, večini verjamem da manj znanim skladbam, katerih vrstni red se je predvidljivo orientiral po nedavno odlično sprejetemu albumu Revival. John je presenetil še z Ramble Tamble, ki jo je velikodušno začinil dobrodošel bobnarski vložek Kennya Aronoffa, medtem ko je nam je bilo od repertoarja kultne Centerfield plošče dovoljeno uživati ob zvokih The Old Man Down The Road.
V nadaljevanju večera smo bili seveda deležni nadaljnega pregledovanja CCR zapuščine. Manjkati niso smele Cotton Fields in Midnight Special, legende ameriškega country bluesa Leadbellya, čustveno nabite HaveYou Ever Seen The Rain, ob kateri nam je John prijazno zaupal svojo Woodstock avanturo, ali eksplozivnega rokerja Fortunate Son! John Fogerty se je od navdušene množice v velikem slogu poslovil z visoko naelektrenih paketom "singalong" refrenov, z Rockin' All Over The World, Hey Tonight in seveda obvezno Ponosno Mary, katere refren je na noge končno spravil tudi malo število tistih najbolj trmastih imobilizirancev.
Na koncu ne gre reči drugega, kot da je John Fogerty z odličnim glasom, izjemno formo, kot tudi predstavo na splošno, v soboto zvečer popolnoma prepričal. Legenda se drži odlično! Slovenskega naroda sinovi in hčere smo na račun bledega odziva iz rok tako gotovo izpustili enkratno priložnost občudovanja eno redkih še konkretno aktivnih ikon rock & rolla!
Besedilo: Daniel Pavlica
Fotografije: Barbara Milharčič
John Fogerty setlista:
1.Travelin' Band
2.Bad Moon Rising
3.Green River
4.Who'll Stop The Rain
5.Commotion
6.Born On The Bayou
7.Lookin' Out My Backdoor
8.Rambunctious Boy
9.Don't You Wish It Was True
10.My Toot Toot
11.Midnight Special
12.I Heard It Through The Grapevine
13.Gunslinger
14.Cotton Fields
15.Ramble Tamble
16.Broken Down Cowboy
17.Keep On Chooglin'
18.Have You Ever Seen The Rain
19.Night Time Is The Right
20.Comin' Down The Road
21.Down On The Corner
22.Up Around The Bend
23.Hey Tonight
24.Old Man Down The Road
25.Fortunate Son
26.Rockin' All Over The World
27.Proud Mary
2.Bad Moon Rising
3.Green River
4.Who'll Stop The Rain
5.Commotion
6.Born On The Bayou
7.Lookin' Out My Backdoor
8.Rambunctious Boy
9.Don't You Wish It Was True
10.My Toot Toot
11.Midnight Special
12.I Heard It Through The Grapevine
13.Gunslinger
14.Cotton Fields
15.Ramble Tamble
16.Broken Down Cowboy
17.Keep On Chooglin'
18.Have You Ever Seen The Rain
19.Night Time Is The Right
20.Comin' Down The Road
21.Down On The Corner
22.Up Around The Bend
23.Hey Tonight
24.Old Man Down The Road
25.Fortunate Son
26.Rockin' All Over The World
27.Proud Mary
na vrh