Kdo bi kdaj pomislil, da bo Jennifer Batten, kraljica rally vožnje na kitari, kdaj koli v karieri prišla na samostojni koncert tako blizu Slovenije, čeprav je pred leti vodila v Sloveniji svojo kitarsko delavnico. Znova je za veliko radost in veselje poskrbel prikupni klub Bluesiana Rock Cafe, v Vrbi na Koroškem, ki je gostil častitljivo glasbenico!
Jennifer Batten pozna večina po njenem dolgoletnem stažu pri pop super zvezdniku Michaelu Jacksonu. Tri leta je igrala celo v skupini legendarnega Jeffa Becka. Batten je prispevala kitaro za Beckova albuma »Who Else!« (1999) in »You Had It Coming« (2001). Prelomnica v karieri te glasbenice je sodelovanje z kraljem popa Michaelom Jacksonom, s katerim je opravila tri maratonske svetovne turneje in sicer v sklopu promocije albuma »Bad« (1987–1989), nadalje »Dangerous« (1992–1993) in »HIStory« (1996–1997). Jennifer Batten se je pojavila tudi na Jacksonovem »Super Bowl« nastopu leta 1993. Ta prenos si je v 80 državah sveta ogledalo kar 1,5 milijarde ljudi. Jennifer Batten je v svoji karieri izdala tudi tri samostojne studijske albume in sicer: »Above Below And Beyond« (1992), »Jennifer Batten's Tribal Rage: Momentum« (1997) in »Whatever« (2007).
Virtuozinja je na dan prihoda v Vrbo na Kroškem praznovala svoj 56. rojstni dan. Že prihod na samo prizorišče je dal slutiti, da bo večer tokrat posebne narave. Jennifer se je že pred nastopom prosto sprehajala po prizorišču in kramljala z obiskovalci, kar nekaj zagretih, ki jim informacija o rojstnem dnevu ni ostala preslišana, pa so Jennifer založili z darilci, da je imela ubožica še pred koncertom polne roke dela.
Pred Jennifer je nastop odprla Ekat Bork, »čudežni glasbeni otrok« oziroma izvajalka s svojo spremljevalno skupino zbrano iz italiajnskega dela Švice. Rusinja izvira iz malega sibirskega mesta Ussuriysk, trda realnost pa jo je preko St. Petersburga privedla v Švico in Italijo. Ekat je prepričala izbirčni glasbeni svet s svojim neslutenim pevskim talentom in tako se ji je posrečil v letošnjem letu veliki met. Uresničila je svoje sanje in izdala samostojni studijski prvenec »Veramellious« Umetnica je hitro prevzela občinstvo s svojo ekscentrično odrsko pojavo, predvsem pa s silno elastično in živopisano vokalno interpretacijo, ki v podanih emocijah učinkovito nizala mnogotera razpoloženjska stanja. Zlasti tista kanček mračna, kot so tesnoba, melanholija, po drugi strani pa tudi gnev in hrepenenje. Vokal mestoma obtežen z barvo, ki bi se odlično znašal tudi v bluesu, pa je čarobna glasbenica izkoriščala seveda, kot integralni del eklektične vsebino lastne glasbene ustvarjalnost. Ta je zaprisežena alternativni rock naravi, sočno začinjeni s programskim vzorčenjem, ki dopolnjuje organsko zvočno krajino tako v harmoniziranju klaviatur, kot tudi v dodajanju dodatnih ritmov k osnovnemu. Ekat je bila obdana torej s spremljevalnim kvartetom in ta je deloval povezano in suvereno. Uigrano.. Občinstvo je bilo navdušeno. Po koncu je zahtevalo obvezni dodatek, kar je za vlogo predskupine nadvse lepo priznanje. Ekart Bork je s podaniki izvedla še dve skladbi in tako korenito predstavila album »Veramellious«: Gre za cenjeno glasbenico, ki se Jennifer Batten mudi na celotni evropski turneji! Pri tem pa velja omeniti tudi to, da je pred to turnejo odpirala koncerte na skupni turneji z Mr.Big pevcem Ericom Martinom.
Jennifer Batten je svoj nastop razdelila v dva dela. V prvem je nastopala povsem sama. Z glasbeno matriko »ozadja«, ki jo je podpiral vselej zanesljivi hardware njenega Applea. Glasbenica je poskrbela za nadgradnjo scenske kulise s projekcijami na odrskem platnu. Popeljala nas je skozi svoje tri studijske izdelke in med drugim urezala skladbe In the Aftermath, Cat Fight, Cruzin the Nile ter Elephant Stomp, V začetnem delu se je prikradlo v izvedbo nekaj kiksov. Težko je igrati na matrico. To zahteva superiorno natančnost! Mašina in program se namreč silno težko zmotita. Zmotljiv pa je seveda človek. Pogledaš malo stran, se za hipec zamišljeno zastrmiš in že ti podlaga ubeži.
Že ves večer je burila duhove v klubu ženska, ki se je za to priložnost napravila v Michaela Jacksona. Podobnost šeme je bila na prvi pogled osupljiva! Ta se je med koncertom pojavila na desni pred odrom. Ob tem ne morem potrditi, ali se je to zgodilo le v Bluesiani, ali pa je to del koncertnega teatra, ki spremlja Jennifer Batten po celi aktualni evropski turneji! Jennifer jo je tako pokliala na oder in lažni Michael Jackson se ji je pridružil za izvedbo venčka njegovih klasik. Vokale Jacksona je seveda Jennifer odigrala z jezikom kitare, zasolila vse detajle z improvizacijskimi vložki hitrosučnih spretnosti prstov in zapestja. Začenši z Billy Jean, tu je bila Dirty Dianna, Black Or White, v finalu pa ni zaobšla niti znamenite Thriller. Sledi 20. minut pavze!
V drugem delu so se Jenifer pridružili na odru trije vrhunski glasbeniki. Kitarist Nazzareno Zacconi, ki je imel nekajkrat večji »pedal board« od Jennifer, je pogost obiskovalec Slovenije, konec septembra letos je denimo nastopil na akustičnem koncertu v Ajodovščini, pred letom dni, pa je ime kitarsko delavnico v Ilriski Bistrici. Skratka mojster svojega posla je z odličnim organskim zvokom držal izjemno ritemsko kuliso Jennifer, obenem pa zapolnjeval s solističnimi akrobacijami jame, ki sta jih delila z Jennifer. Na bobnih se je ekipi pridružil ameriški bobnar John Macaluso, prav tako doma iz New Yorka (kot Jennifer). Tudi njegova reputacija je častitljiva. John je služboval pri TNT, pri Yngwie J. Malmsteenu ter pri kratkoživi mednarodni zasedbi Ark, ki je v letih 1999 in 2001 izdala dva vrhunska ter jih predstavljala v septembru davnega leta 2001 po Evropi, kot predskupina britanskim progresivnim metalcem Threshold. . Tretji mojster, pa je hkrati tudi stari znanec Bluesiane. To je Simon Fitzpatrick, ki je letos marca nastopil v taistem klubu, kot del zasedbe Carl Palmer Band. Trio mojstrov torej s katerimi je bila obdana Jennifer je v skupnem medsebojnem učinkovanju dostavil garant vrhunske poslastice, ki je izvedbeno polnokrvno fasciniral navzlic dejstvu, da so se glasbeniki zbrali skupaj pravzaprav povsem neuigrani, ko so krenili na turnejo. A v poslu profesionalnih glasbenikov to ne sme biti nikakršna ovira. Macaluso, Zacconi in Fitzpatrick so vsak zase dobili tudi solo toćko, kjer so dodatno izpostavili svoje mojstrovine, ob tem pa je Fitzpatrick znova odigral v celoti Bohemian Rhapsody (orig. Queen), kar je demonstriral na svojem šeststrunskem bas veslu tudi že na konceru Carla Palmerju marca letos v Bluesiani.
Bend se je korenito razmahnil in vpel v repertoar med drugimi Jennifer Batten skladbami tudi Whatever ter Unplug This! Polno nabit klub je razganjalo od vse pozitivne energije in prevretih glav, ki so se prosto predajale superiornemu jamu kvarteta na odru. Ob tem je zbodlo občasno »v uho« le dejstvo silno ostrega zvoka kitare Jennifer, ki nekako ni kreiralo v blues točkah tistega, kar pravzaprav blues zahteva. Čistokrven organski ten. Tu ji je Zacconii nekoliko kradel središče pozornosti na rovaš njegovega mnogo bolj definiranega zvoka, ki je bil vešče podprt s konkretnim pedal boardom za razliko od skupka nekaj digitaliziranih »igračk« Jennifer Batten.
A si s tem nihče v prostoru ni pretirano belil glave. Kemija je funkcionirala in to je štelo.. Koncert dolg debeli dve uri se je hipoma obrnil, pravo slavje pa se je takrat v klubu šele pričelo. Vodja in lastnica kluba Gudrun Kofler je Battenovo pogostila z orjaško torto v obliki njene električne kitare ter šampanjcem. Jennifer je še dolgo po koncertu delila torto občinstvu in trenutkov veselja ter radosti ni bilo konec. Ura se je krepko nagnila v rano jutro. Nov prekrasen in nepozaben večer v Bluesiani, ki ji tako še utrjuje pečat edinstvenosti na planetu in v galaksiji. Nasvidenje torej na koncertu Rona Thala »Bumbelfoota«, dne 21.12.2013, kje drugje, kot znova v Bluesiani
na vrh