Prihod enega večjih metalskih izvoznih artiklov s Finske, melodičnih death metalcev Children of Bodom in britanskih death thrash metalcev Sylosis v novogoriško Mostovno, je lepo popestril nekoliko zaspali jesenski koncertni utrip v letošnjem letu na slovenskem. Koncert v Mostovni je bil potrjen vsega pet dni prej. Na evropski turneji so Chidlren of Bodom in Sylosis nastopali skupaj z Lamb Of God, po Angliji celo v vlogah predskupin Megadeth. Po 13.11.2015, pa je zlasti na strani zasedb s severnoameriškega kontinenta vse več skepse zavoljo varnostnih razlogov. Tako so se med njimi tudi Lamb of God ustrašili nadaljevanja turneje in raje vrnili v svojo »varno domovino«. Vse to je precej zamajalo termine turneje in njen preostanek celo postavilo pod vprašaj. Tako je bil npr. koncert v nemškem Oberhausnu, dne 19.11.2015, celo povsem odpovedan, Children of Bodom in Sylosis so se trudili rešiti turnejo in jo pripeljati h koncu. Še dne 19.11.2015, je med 24.11.2015 (Milano) in 29.11.2015 (Kortrijk, Belgija), bolščala velika koncertna vrzel, a jo je skupinama urgentno uspelo zapolniti s tremi koncerti na relaciji Mostovna (Nova Gorica), Dunaj in Geiselwind (Nemčija).
Že ob pol deveti zvečer so na odru Mostovne tako grmeli Sylosis. Obisk je bil odličen. Pravzaprav razprodan koncert. Odlična predstava tega zares izredno ubranega britanskega kvarteta je postregla z izvrstno death metalsko uverturo. Sylosis so polni mračne in pogubne dramatike, skladbe so zgrajene sicer tradicionalno britansko, svojevrstne atmosfere namreč nikakor ne gre tajiti. Obenem pa so Sylosis kanček bolj kompleksni in skladbe stkane iz več motivskih in atmosferičnih preklopov, ki so podkrepljeni tudi z nenadnimi menjavami ritmov. Vokal v odlični formi. Prodoren in nepopustljivo neusmiljen growl je odrl iz kože še zadnje grešnike na poti v pekel, medtem ko so kitarski riffi izpeljani večkrat po vzoru stare britanske thrash metal šole (na misel vskočijo Onslaught). Na kakšnem drugem koncu Evrope bi si fani lomili vratove ob takšni glasbi, zelo verjetno že 100km v notranjosti Slovenije (na kakšnem koncertu na ljubljanski Metelkovi. No publika je bila med 45. minutnim nastopom Sylosis precej zadržana in je mirno čakala, da se fantje, ki so priredili zares prelepo predstavo ter s svojo veliko srčnostjo več kot prepričljivo potrdili svojo unikatno glasbeno naravo, poslovijo z odra.
Minilo je pol ure. Dvorana se je do konca natrpala. Do zadnjega kotička. Kolikor gre. Prvih nekaj vrst je bilo povsem italijanskih, lahko rečemo prednja tretjina dvorane. Napetost v zraku je naraščala in tri četrt na deseto zvečer so na oder skozi gosto meglo prihlačali finski otroci z jezera Bodom. Brez posebnega teatra so srborito in pod taktirko večnega vodje Alexija udarili v strupeno Are You Dead Yet?. Slika na prizorišču je postala povsem obrnjena. Ljudem se zmešalo in v sredini prostora se je hitro odprla prava »praznina« v kateri so skozi divji mosh doživljali svoj delirij vročekrvni metalski nadebudneži, povprečnih starost tam nekje med 19 in 26. let. Konkreten je bil obisk tudi s strani ženske publike. Alexi je pač Alexi. Tudi to pot ni pozabil naličiti oči in z barvo počrniti nohtov. Mrkega pogleda je pogledoval v publiko, ko je besnel s svojim brutalnim vokalom skozi pletivo celotnega diskografskega opusa skupine. Godilo je to, da je skupina uravnotežila repertoar in nikakor ni pretiravala s promocijo sicer več kot solidnega novega izdelka I Worship Chaos (2015Repertoar je bil lepo razporejen s konkretno malho skladb albumov »Follow the Ripper« (2000) ter "Hatebreeder" (1999), s prvenca »Something Wild« (1997), pa je odjeknila tudi znamenita in nadobvezna Lake Bodom.
Bend je po pričakovanju potrdil izredno izkušenost, odlično uigranost ter potrdil izjemno formo ter kompaktnost s čimer so fantje dokazali, da jih še vedno drži pri stvari velik entuzijazem ter velika želja izvajanja koncertnih nastopov.). Janne Wirman in Alexi Laiho ostajata izreden solistični tandem, kar sta izkazala z novim pletežem navzkrižnega ognja mnogih solističnih eskapad.
Oživljanje strašne noči na jezeru Bodom je ob švigajočih meglicah podkrepila tudi igra reflektorske svetlobe, kar pa se zvočnih karakteristik tiče, je bil zvočni izplen povsem soliden. Edina težava je bila v sličnosti klaviatur. V prvi tretjimi koncerta so bile pravzaprav neslišne, kasneje se je slika nekoliko izboljšala.
Bend se je samo za potrebo te turneje odločil integrirati dodatnega odrskega pomočnika. To je dodatni (ritem) kitarist Antti Wirman, sicer mlajši brata klaviaturista Janne Wirmana. Slabo uro in pol je kipelo v Mostovni, publika s skupino vred skrajno nasršena in na meji pravega fanatizma. V skupnem seštevku po pričakovanju odličen nastop skupine, ki ga je podkrepil nekajkrat tudi Laiho z izkazanimi zahvalami občinstvu za vso podporo. Publika je temeljito pretelovadila koncert ter navkljub kratkemu obveznemu dodatku, v katerem bi lahko Children of Bodom zaigrali vsaj še eno skladbo, potešeno zapuščala skrajno prevreto koncertno prizorišče solkanske Mostovne.
na vrh