Izbruhov metal fest z Bleeding Fist, Inmate, Dawn Patrol, Dekadent in Noctiferio

Vsaka čast Izbruhovcem, da še vedno prirejajo vsakoletne Metal festivale v Izbruhovem kulturnem bazenu v Kranju. Že lani so v dveh dne poskrbeli za pester nabor domačih zasedb, samo prizorišče in vzdušje v Bazenu pa je tako ali tako vedno popolna zmaga. Lani je razočarala le precej prazna dvorana, ki v ogromnem olimpijskem bazenu pride še bolj do izraza, če pred odrom čupa šest metalcev, šest jih visi za šankom, šest pa jih strateško komira po dvorani. No, letos je k sreči že prvi dan festivala, kljub slabemu krieg vremenu pokazal povsem svetlejšo luč, saj se je v petek zbralo (čeprav so moje sposobnosti kar se številk tiče bolj pri ničli kot kje drugje) vsaj 150 do 200 metalcev.

Bazen je res zakon dvorana, ena primernejših za metal koncerte pri nas sploh, pivo je poceni, ostali alkoholni napitki tudi, k sreči pa je tudi vreme nekoliko pripomoglo, da se je že ob prvi nastopajoči skupino pod odrom nabralo nekoliko večje število ljudi. Bleeding Fist z Obale so se tokrat predstavili v prenovljeni in dopolnjeni zasedbi, na odru z njimi končno stoji še en kitarist, z nadimkom Angelus. Kljub imeni skupaj z ostalimi fanti pa izpade vse prej kot angelsko. Bleeding Fist žgejo totalen "pure-fucking-old-school-thrash-black metal" v stilu kakih Venom. Pravi kaos v vihri war metala pod komando blasfemično odpetih verzov kitarista in vokalista Hellscreama. Dodaten kitarist se zasedbi še kako pozna, saj kljub popolnemu kaosu zvenijo bolj polno in kompletno. Novi komadi z EPja Crowned in Blood pa zvenijo bolj kot karkoli kar so Bleeding Fist do danes posneli. Hitro, kaotično, demonsko in brez kompromisov! Ob glasbi Bleeding Fist pa ne krvavijo (le) pesti, temveč tudi ušesa! "Bleeding Fist, Bringer of Chaos!"

Naslednja je na oder stopila zasedba z verjetno največjimi težavami, vsaj kar se vokalistov tiče. Če ga že dobijo, ga tudi hitro izgubijo, tako kot so nazadnje Matjaža (hvala Satanu naprej odlično ustvarja v bendu The Scourge). Vseeno pa so velenjski Inmate tudi kot le inštrumentalna zasedba živalski. Skupina kot celota je dinamična in razgibana, na odru pa kljub manjku vokalista vse prej kot statična. Ritem sekcija je pravi šus, bobni so pestri in glasni, bas linije tekoče, ubijata pa ga kitarista z uničujočimi riffi, zanimivi solažami in harmonijami, ki vlečeje vplive od Iron Maiden in švedske oz. gothenburške šole melodičnega death metala. Melodični vložki občasno spomnijo na odlični plošči The Jester Race in Whoracle, danes žal obupnih In Flames. Mešanica death in thrash metala je udarna in pravi šus, zato upam, da Inmate čimprej uspe najti primernega vokalista s katerim bodo lahko končno dokončali ploščo.

Verjetno najtežje pričakovana skupina pa so bili Dawn Patrol, ki so bazen na noge dvignili že s prvimi takti rušilne slovenske metal klasike Rockstar Ate My Hamster. Bazen je podivjal, bend na odru pa tudi! Wuko za bobni izdatno muči baterijo, Ana ga lepo dopolnjuje s pestrimi bas linijami, Jan in Černe pa sta brez dvoma eden najboljših kitarskih dvojcev pri nas. V inštrumentalni četverki se tvori neverjetna kemija, katere rezultat je lahko le najboljši heavy metal pri nas, ko pa temu svoje doda še najbolj energično bitje slovenskih odrov, Aleš, neverjeten, ubijalski vokal je še gluhemu lahko jasno zakaj je pod odrom tako kot je. Aleš pa ne ubija le z vokalom, njegovi nagovori in komunikacija z občinstvom so vredni tudi čevljev Bruce-a Dickinsona. Komadi Dark Side of Society, Ghost, Fortress z nepozabnim fenomenalnim refrenom, ter čisto svež Alcoholic pa so itak zgodba zase. Res bend, ki se ga v živo nikakor ne naveličaš.

Tudi Dekadent so predstavljali ime, ki se ga čaka z nervozo. Nič čudnega saj z dvema fenomenalnima ploščama, "eye-candy" videspoti in unikatnim black metalom predstavljajo enega vrhuncev slovenske metal scene. Artur s svojim vokalom in transcendentalnimi kitarskimi linijami zlahka popelje v Dekadent svet, svojevrstno atmosfero pa tvorijo izredno domiselne klaviature. Žal je Dekadent ponagajalo ozvočenje saj sta bila prav vokal in klaviature slabše ozvočena, a Dekadent se niso dali. Komadi z druge plošče The Deliverance of the Fall so v živo posebno doživetje, še posebno pa ubijajo komadi s prvenca Manifestation of Seasonal Bleeding kot sta Kres in nepozabni Dissident Dream. Dekadent so za koncert obljubali tudi manjše presenečenje v obliki rahlo spremenjene zasedbe in tako se je za bobni znašel nihče drug kot Fog oz. Garghuf (Mrtva goša, Nefarium, Gorgoroth), ki je bobnanje zaznamoval s svojimi izrednimi prijemi. Dekadent glasba vsekakor ni nekaj, kar se posluša zlahka, saj moraš biti ob njej prisoten z mislimi in s srcem, a Dekadent v živo so nekaj kar je preprosto treba videti!

In za konec po fantastičnih predstavah treh odličnih bendov še prvaki slovenske metal scene, Noctiferia. Ime, ki se ga po mnenju nekaterih neupravičeno poriva v ospredje in bend, ki so ga mnogi kritizarili zaradi velikega žanrskega preskoka med albumi Per Aspera in Slovenska morbida. Kljub pomislekom pa so jih fantje povsem uničili in razblinili. Nastop je bil prekleto profesionalen, bend pa na odru tak kot se spodobi. Na vrhuncu moči! Brez dvoma se bendu poznajo koncertni kilometri, preigrani tudi z marsikaterim velikim imenom metala. Presenetili so z večjim številom odigranih komadov z albuma Per Aspera ob odličnem zvoku pa so v živo izredno dobro izpadli tudi komadi s Slovenske morbide. Sampli so izpadli pestro, tribal in etno vložki pa še bolj, rušilni subi pa so parali bobniče in zakrvaveli ušesa. Nastop, ki pritiče imenu in statusu benda.

Prvi dan festivala je bil fantastičen, upam da nas v Bazenu čaka še mnogo metal festivalov, Kljub požrešnosti Sazasa, le tako naprej Izbruhovci!


Fotografije: Aleš Podbrežnik
Besedilo: Rok Klemše