Temna je tišina preplavila slovensko prestolnico. Njeni privrženci, zvesti malikovalci teme, ljudem znani kot metalci, so se zgrnili na eni sami lokaciji Ljubljane - v dvorani Mediapark (Cvetličarna). Kaj se je tam dogajalo? Fantazije skozi nažiganje in melodije. Ponovno so nas obiskali švedski melodični death metalci Dark Tranquillity, ki so zbrali več glavo množico dolgih las in črnih oblačil.
Ko ura je odbila in radio je nehal, smo vedeli da je čas za vstop v dvorano. Na naše presenečenje smo bili deležni prvega benda, grških Scars Of The Sun, ki so nam popačili obraze, kajti bili so nepričakovani. Neznani vsem, so z (dokaj) metalcore stilom predstavljali glasbo, ki ni vsem sedla v uho tega večera. Možno je bilo slišati klaviature Doorsov, poskočno energijo Offspringov ter monotonost Dream Theaterov. Vsi, ne samo posamezniki, so v dvorani obtičali maksimalno 2 minute ter nato odšli na svež zrak in načeli debate o teh absolutnih outsiderjih, če jim lahko tako rečemo, ki so grmeli na odru v dvorani. Glasbeno se niso vklopili z bendoma, ki sta še sledila. A nič zato. Pomembno je bilo to, da se je množica nabrala in bilo je videti veliko znanih obrazov v metal svetu Slovenije. Spilo se je kako pivo, rekla kakšna beseda in že je bil čas za ponovni vstop v dvorano.
Kot da bi bili programirani, smo prispeli pravočasno na finsko predjed imenovano Insomnium. Ni kaj reči. Intro se začne, band je obrnjen proti bobnom in čakajo trenutek, ko bo padel prvi rif oz. prvi udarec po bobnu. In tako se je začelo. Stregli so nam z novimi in starimi komadi. Nekateri poznavalci in oboževalci banda so rekli da nov material ni ravno sapojemajoč, a kazalo je drugače. Band je dal vse od sebe. Vokalist je pritisnil na plin, spremljal pa ga je kitarist in sicer z bolj nežnim vokalom. Ne glede na to da kombiniranje moškega vreščavega growl vokala in s čistim moškim vokalom ravno ne sodi najbolje skupaj, pa so Insomnium pokazali, da temu ni nujno tako. Sporazumevala sta se med seboj več kot posrečeno. Vsake toliko časa je za dodatno izboljšanje atmosfere poskrbel tudi drugi kitarist, ki je sicer med koncertom deloval dokaj sramežljivo in skrivnostno. Kot zanimivost ne moremo preskočiti tega, da se je vokalist med pavzami trudil povedati nekaj slovenskih besed. Imeli smo možnost slišati besede kot so: Na Zdravje, Hvala. A kar je bilo najbolj komično in obenem fascinantno je bilo to, da je celo omenil Zlatka Zahovića in Primoža Peterko. Očitno je Slovenija le prinesla glas svojih športnikov tudi na sever. Skratka....fantje so bili zelo dobra predjed oz. priprava na zvezde večera. Kapo dol, vražje rogove gor!
Zopet je nastopil polurni odmor in predah na svežem zraku in prav tako tudi primerjave med prvim in drugim bendom. Če je nekdo rekel da so bili Insomnium boljši od SOTS, se ni motil niti najmanj. Pol ure je minilo kot bi rekel keks in že je bil čas, da se vrnemo v epicenter melodije.
Tokrat je bila vsa množica zbrana notri in lahko rečemo, da se je število glav vrtelo okoli 300, če ne celo več. Prostor se zatemni, soj svetlobe pa nariše na platnu veliki in vsem dobro znani inicialki "D" in "T".
Fantje so pripravljeni! Koncert se prične z uvodom na klaviaturah, ambient poskoči! Postane še bolj skrivnosten in srh vzbujajoč. Skupina vpade v prvi riff, na oder pa priteče Mikael Stanne - prvo grlo švedskih melodičnih pionirjev Dark Tranquillity. Fantje so imeli pestro ponudbo komadov, ki so množico držali na nogah. Le kako je nebi, saj so tokrat naredili vtis, da igrajo z izredno zavzetostjo ter vnemo in cedijo 100% znoj iz sebe. Karizmatični Mikael je množico vabil k petju, "headbang-anju" in k vsemu drugemu, kar razumemo kot obvezno sestavino slehernega pravega metalskega koncerta, z držo usmerjeno proti glasbenim ekstremom!. Za vse tiste, ki ste si nemara ogledali gledali film "Get him to the Greek", bi lahko rekli da Mikaelova odrska pojava spominjala na pojavo Aldousa Snowa iz omenjenega filma. Za epsko razsežnost atmosfere je poskrbel z nagovori tudi Mikael. Poln dobre volje je oboževalce nagovarjal k petju in dopolnjevanju naslovov komadov, ko jih je napovedoval. Ne gre pa izpustiti tudi projekcije, ki se je spreminjala z vsakim komadom in skrbela tako za izredno dinamiko visoko atmosferičnih dražljajev, ki so bogatiti ta koncert. Veliko psihadelije in neobičajne morbide je zapustilo velik vtis tej koncertni izkušnji. V glavnem....fantje so nam uro in pol krajšali z melodično obarvanimi skladbami Skandinavije. Lahko bi tudi rekli tudi prekratko. A vse kar je bilo lepo, vselej hitro mine. Tako pravijo.
Koncert je bil zelo uspešen, bil je lep v svojem učinkovanju metalske pridige izpod šole Gothenburšega death metala a la Dark Tranquillity. Množica je bila neverjetno umirjena med koncertom. Nobenih pijanih izgredov ter za čuda nobenega krika, ki bi se glasil: "Slaaayeeeeer!!!" Naj si bode metalsko srce še tako jekleno in temačno, pa so koncertni trenutki, kot je bilo tokratno druženje s švedskimi Dark Tranquillity, vselej tisti katerih gromovito odzvanjanje, ki učinkovito sproža iskre, ki odtajajo sleherno metalsko srce.
fotografije: Martin Prezelj
na vrh