Najava koncerta v mali dvorani Kina Šiške je povzročila kar nekaj dvomov. Po besedah organizatorja je bila Gala Hala že rezervirana, tako da je bilo potrebno rahlo tveganje in prvič poskusiti izvedbo koncerta v mali dvorani Kina Šiške, ki je pri večjih koncertih znano kot velik backstage. Comeback Kid so na Slovenskem že nastopili in sama popularnost skupine je na precej dobrem nivoju. Comeback Kid pa so tokrat spremljali Xibalba, The Greenery in Malevolence, zaradi katerih je pred koncertom pri oboževalcih hardcora zavladala prava evforija. Še posebej pri ameriških Xibalba.
Na oder so prvi stopili angleški Malevolence, pri katerih se je že po prvih taktih izkazalo, da na tokratnem koncertu ne bo usmiljenja. Tudi sam zvok je bil presenetljivo dober, publiki pa se je videlo, da je padla v delirij, sodeč po vsem divjanju, ki ga je izvajala. Sami Malevolence so predstavljali precej moderni pristop k hardcoru zaradi povezave z death metalom. Mlada skupina se je nedvomno pokazala v precej ekstremni luči, ko je v skladbe vpeljala blast beate ter agresivne breakdowne. Predvsem je treba pohvaliti bobnarja, ki je s svojo hitrostjo resnično izstopal. Od same skupine bi lahko pričakovali malo več energije, kitaristi so bili namreč preveč statični. Skupina torej rabi še malo kilometrine, s samo glasbo je pa več kot prepričala.
The Greenery za razliko od predhodnikov niso predstavljali takšnega ekstrema kot Malevolence. Skupina je posegala po bolj preverjenih receptih, pravzaprav tistih preprostih punk riffih, kar je dalo starošolski pridih. V ospredju so bile kratke, a udarne skladbe, ki so publiko ponovno spodbudile k circle pitom in drugim norčijam. The Greenery sicer niso predstavljali nič posebnega s svojimi triakordnimi riffi, izstopal je dokaj energičen vokalist, ki je sicer na čase malo preveč govoril, a je s svojim norenjem pod odrom naredil več kot dober vtis.
Za mnoge so bili aduti večeri kalifornijski Xibalba, ki so z dvema albumoma doslej dokazali, da sam hardcore le ni tako prežvečen. Skupina namreč servira precej pristno kombinacijo hardcora, death metala in doom metala. In pravzaprav s počasnimi doomersko-sludgerski deli so Xibalba nabirali napetost, ki je eksplodirala s hitrejšimi deli, kar je rezultiralo v nepopisnem divjanju publike. Xibalba so v skladu svojo glasbo delovali na odru precej temačen bend, s čimer je prišel sludgersko obarvan zvok kitar do pravega izraza. Temu ustrezen je bil tudi brutalni vokal, ki se je odlično poklopil s težkimi kitarami. Vsem počasnim in morbidnim delom je bila skupina primerno usklajena na odru. Tu ni bilo kakšnega norenja po odru kot pri mnogih hardcore skupinah, a kljub precej hladnemu odnosu se je publika odzvala s plesnimi gibi, ki si spominjali na kombinacijo karateja in baleta. Xibalba so nedvomno navdušili, predvsem pa bi zaradi samega stila spadali ob bok tudi kakšni bolj metalski skupini, npr. ob Crowbar. Vsekakor ima skupina s potencial, ali se bodo dotaknili večjih množic pa trenutno ostaja uganka.
Pri Comeback Kid je prišlo do rahlega žanrskega preobrata. Dvorana pa se je vidno napolnila, kar je pomenilo manj manevrskega prostora za tiste, ki so prej izvajali svoje karate akrobacije. A publika je ob godbi Comeback Kid, ki je usmerjena v melodičen hardcore, tudi norela. Moshpitov ni manjkalo, prav tako skakalcev z odra. Comeback Kid se je kot prvo videlo, da imajo nedvomno več kilometrine kot prejšnji trije bendi. Skupina je bila več kot solidno uigrana, sam nastop pa je bil energičen. Resda je bil pevec še največ v gibanju, a tudi drugi člani so dobro poznali svoje mesto. Tudi kontakt s publiko je bil na dokaj profesionalnem nivoju, skakalci z odra niso bili na silo odstranjeni, kar ji pri nekaterih neizkušenih skupinah pogosta praksa. Comeback Kid so v eni uri znova navdušili slovensko publiko s svojimi hiti, kot so Wake The Dead, Broadcasting…, G.M. Vincent & I ter novitetami s svežega albuma, Die Knowing. Kanadski kvintet je tako kot ostale skupine navdušil, razočaranih obrazov pa ni bilo videti.
Kljub začetnim dvomom se je mali dvorani Kina Šiške odvil pravcati hardcore spektakel. Kateri so bili favoriti, je pravzaprav težko opredeliti. Vsekakor pa bi si marsikdo želel še več takšnih koncertov.
na vrh