Po brutalnem death metal trojčku s Solace of Requiem, Prostitute Disfiguremente in Vomitory, ki se je pred dvema tednoma odvil v Channel Zeru, se je sosednja dvorana pretekli petek namesto v čreva in koščke prostitutk ovila v hlad s tisočerih finskih jezer - trojček MyGRAIN, Before the Dawn ter Insomnium.
Prvi so na oder Gale hale stopili MyGRAIN iz Helsinkov, ki so v dobre pol ure največ pozornosti namenili v začetku leta izdani plošči, izvirno naslovljeni MyGRAIN. Šest članska zasedba preigrava melodični death metal in je v tem početju še kar uspešna, pa čeprav mestoma še precej naivna. Fantje in dekle so dokazali, da so v svoji esenci soliden bend, ki meša prvine thrash in death metala le vse preveč generično in klišejsko so zastavili svoj cilj. Izredno energičen in vživet nastop je tako minil v luči agresivnih delov, ki so jih prekinjale melodične kitarske pasaže, čisti vokalni deli in včasih že prav nadležno, veselo/poskočno zveneče klaviature. Da pa je vse skupaj izpadlo še bolj "cheesy" je bend na odru klaviaturistki, ki je praznovala rojstni dan poklonil kos torte in ji seveda odbrundal obvezni "happy birthday."
Popotovanje po zmrznjenih planjavah širnih finskih jezer se je nadaljevalo z Before the Dawn, ki so v zadnjem letu odkar so septembra 2010 prvič nastopili pri nas preživeli kar nekaj kadrovskih pretresov. Vodja zasedbe Tuomas Saukkonen je pošteno prevetril zasedbo in se znebil odvečne teže basista in bobnarja, ki nista ustrezala njegovi viziji prihodnosti skupine. Z novima članoma okrepljena zasedba se tako predstavlja v novi luči - poslovili so se od čistih, spevnih vokalov, ki so zasedbo mestoma močno vlekli v melanholične gothic vode, okrepili pa agresivnost in surovost ter se tako približali zvoku gothenburškega death metala. Glasba Before the Dawn sedaj tako temelji na globokem, a razumljivem Tuomasovem kruležu ter mogočnih, preprostih, a raznovrstnih riffih, ki rohnijo iz Tuomasove prelepe Amfisoundove sedemstrunske lepotice. Globok poden bogatijo odlični solistični izleti, trdna in agresivna je tudi ritem sekcija, na nekaterih inštrumentalnih pasažah pa Before the Dawn še vedno spomnijo na temačno finsko melanholijo. Before the Dawn so po mojem mnenju z novo usmeritvijo naredili pravi korak, saj zvenijo mnogo bolj prepričljivo kot nazadnje v Orto baru, nov komad, ki se bo nahajal na plošči, ki jo skupina trenutno pripravlja, pa je zvenel na moč obetavno.
Ko nosilci turneje pa so se na oder ob atmosferičnem intru in ob bučni podpori publike na oder povzpeli Insomnium, ki na turneji predstavljajo aktualno ploščo One For Sorrow. Kot headlinerji so Insomnium odrezali debelo uro in pol za potovanje po njihovem sanjskem svetu, ki ga sestavlja agresiven, močno melodično naravnan death metal ter počasnejši, otožnejši deli, ki so tako značilni za finsko metal sceno. Po začetnih zvočnih težavah so Insomnium zvok naravnali optimalno in z vseh strani so začele leteti melodične pasaže, ki sta jih bok ob boku izvajali obe kitari, mnogi harmonični okraski ter pestri in razgibani solistični izleti. Kitarista sta pokazala osupljivo kakovost, saj so bili izstreljeni riffi odigrani na vso moč, kljub njihovemu velikemu številu pa se niso ponavljali. Insomnium kljub agresivni osnovi vedno spremlja neka tragična otožnost in črna melanholija, to atmosfero pa izredno uspešno dosegajo zgolj s kitarskimi linijami, za njeno gradnjo ne potrebujejo klišejskih klaviature, le občasno so z matrice priplavali klaviaturski deli, ki pa so izkušnjo uspešno nadgradili. V uri in pol so se Insomnium sprehodili skozi celotno diskografijo in nanizali lep spekter melodičnega death metala in finsko otožnih melodij. Dobro obiskan koncert, aktivna publika in razpoloženi bendi, z Insomnium na čelu, so poskrbeli za petek poln finskega hlada, ki se ne bo kmalu izgubil v snežnem viharju.
Fotografije: Nina Grad
na vrh