Letošnja bera metal izdaj je bila že v prvi polovici pri nas izjemno pestra, svoj doprinos pa so v začetku maja k njej dodali še Eruption s svojo težko pričakovano tretjo studijsko ploščo Cloaks of Oblivion. Izdajo novega albuma so pred dobrim tednom dni obeležili z release partyjem v ljubljanski Gromki, ki je bil obenem tudi warm-up šov za reški festival Dark »O« Metal, ki se bo odvijal 14. in 15. julija, na njem bodo nastopili tudi Eruption, kot glavni nosilci pa black/thrash metalci Melechesh pri katerih trenutno bobna Slovenec Simon Škrlec.
V duhu dobrih medsosedskih odnosov, ki so v politiki španska vas, v metalu pa pač ne, so na odru Gromke pretekli četrtek stale poleg Eruption še tri hrvaške zasedbe, kot prvi se je na oder povzpel reški bend Czaar. Peterka je v dobre pol ure predstavila svojo vizijo thrash metala s komadi z obeh studijskih albumov Too Drunk to Think (2007) in Stari panj (2011), prepričala z nekaj udarnimi rifi, predvsem pa z odličnim, pestrim in razgibanim Insanusovim bobnanjem, ki je ritem sekcijo poživil tudi z death metalskimi prijemi. Czaar so se pravzaprav izkazali za prijetno presenečenje… dokler ni svojih ust odprl vokalist Dane in izustil obupno odfušan vokal, ki je zvenel kot slaba zmes Čulka in Mucyja, enkrat krulil in drugič deklamiral, vse skupaj pa je zvenelo povsem mimo. A je bil s svojim zmedenim odrskim nastopom tako simpatičen, da si se ob vsem skupaj le nasmehnil.
Kot drugi izmed reške trojice so na oder stopili Krematorium, ki smo jih pred dvema letoma že spoznali na festivalu Live After Death. Takrat niso povsem prepričali, nič kaj drugače pa ni bilo niti tokrat. Fantje so na odru sicer izjemno suvereni in samozavestni, svoje inštrumente obvladujejo, a njihov thrash zveni vse preveč generično. K boljši sliki ni pripomogel niti pretirano navdušen vokalist in uniformiran »kmetavzarski« videz jeans đeket brez majic. Krematorium sicer svoje delo opravijo brez večjih pripomb, žal pa servirajo kliše na kliše in hitro postanejo dolgočasni in enolični, česar ni preprečila niti priredba Exodus klasike Metal Command.
Kar pa za Eruption nikakor ni mogoče trditi, saj so se od svojih začetkov tipičnega thrash razvili v izvrsten in svojevrsten thrash metal, ki ga odlikuje nekoliko bolj tehničen in kompleksen pristop, ki ne gradi zgolj na hitrosti. Kadrovske spremembe so sicer prinesel drugačen, ne tako divji nastop kot v časih, ko je v Eruption še igral Tim Tajić, a je glasba pridobila na globini. Punca in fantje so kljub nekaj tehničnim težavam Cloaks of Oblivion predstavili v odlični luči, novi komadi v živo zvenijo vrhunsko, rifaža dvojca Čuk/Kamenšek tekoča, razgibana in prepričljiva, ritem sekcija pa bobneča in potresna. Buco se je razvil v odličnega vokalista, zato je škoda, da zaradi časovne stiske niso odigrali še izredne This Barren Existence. Nekoliko so zmotili le Čukovi back vokali, ki se niso najbolje skladali s Klemenovim vokalom, a so Eruption sicer brez težav še v živo potrdili, da je Cloaks of Oblivion izjemen doprinos slovenski metal sceni.
Po intenzivnosti Eruption so imeli zadnji nastopajoči Monox zelo težko nalogo prepričati precej razredčeno publiko, a se niso dali preveč motiti in kljub temu odigrali zelo dober nastop. Žal se je kakršnakoli prepoznavnost rifov porazgubila v hrumenju osemstrunskih kitar, Monox pa so nastopili tudi brez stalnega vokalist Tonka, ki svoj posel opravi mnogo bolje kot gostujoči pevec Alen. Spet velja, da Monox svojega dela nikakor niso opravili slabo, a je tokrat njihov groove/death/djent po Eruption naletel na bolj ali manj gluha ušesa.
na vrh