V sklopu letošnjega Godibodi festivala, to je tistega festivala, ki pod okriljem založbe Celinka promovira in ščiti sveženj najbolj zanimivih slovenskih izvjalcev, po možnosti vezanih tudi v mednarodnne glasbene projekte, le te personificira popolna ustvarjalna avtentičnost v kateri si navadno podajajo roke žanrske sfere tradicionalnega slovenskega ljudskega izročila, etna, kabaretnega šansona, jazza, bluesa, svetovne glasbe, tudi rocka in seveda popa. Za letošnjo izdajo festivala nam je ekipa pod okriljem Janeza Dovča ponudila znova živopisano glasbeno paleto izvajalcev, ki so v sklopu festivala na različnih prizoriščih Slovenije v prvem tednu junija predstavili svoje aktualne glasbene dosežke.
V četrtek, dne 02.06.2016, sta se tako v ljubljanskem Hostlu Celica zglasili dve zasedbi, skvašeni iz povsem različnih glasebnih ozadij. Ajdovski folk rockerji Elabanda, ki so v lanskem letu izdali novi studijski album »Facka« ter slovensko indijski glasbeni projekt Zamee, ki je prav tako v lanskem letu povil istoimenski studijski prvenec.
Malo preko devete so v enournem koncertu svoj novi studijski album predstavili Elabanda. Šegavi Ajdovci, pronicljivo jedke in resničnostne poetične izpovedi, ki je pravzaprav odsev ajdovskih beznic, kjer kraljuje beseda iz prigod moškega scveta, prelit v poezijo skupine. Bend je izkazal s predstavitvj novega albuma svoje avtorsko zorenje, ki ga okarakterizira sveženj prikupno lahkotnih pesmic. Le te se v komponiranju spogledujejo z visoko muzikaličnostjo, ki rada prijateljuje z srednjim valovstvom in skuša tako trkati na vrata slovenskih radijskih frekvenc (o tem kakšne veze in poznanstva ima skupina pri tem, ne bomo načenjali teme), ki jo na eni strani razkošno bogati ljudski piš geografske regije iz katere izhaja skupina (mandolina, harmonika), na drugi pa tudi kitarska fraza rockovskega odzvena. Čeprav obrača skupina svojo zgodbo s skavšenostjo pronicljivega cinizma vseskozi na zabavno plat medalje, se skozi sam melos in prizemljeno pozo skupine, vseskozi razgalja dotik melanholije. Bend je v nastopu razdrl nekaj žaltavih in tako vzdrževal dobro razpoloženje. Tudi ob integraciji spakljivih pripomočkov, ki so evocirali regljanje žab v uvodu skladbe Ljubljana. Skupina je svoj nastop nadgradila v zaključnem delu, ko je na oder prikorakal ajdovski kolega Sergej Randjelović »Runjoe« (Elevators, plus preveč, da bi našteli vsa ostala sodelovanja) in skupini pomagal na dodatnih vokalih. V tistem trenutku pa je na odru stalo kar sedem glasbenikov.
Po dvajsetminutnem premoru so oder zasedli Zamee. Pogonsko jedro tega indijsko balkanskega projekta tvorita pevki Nika Solce in Sabina Khan, zasedbo pa zapolnjujejo še tablist Vinayak Netke, harmonikar Matija Solce, kitarist Tilen Stepišnik, violončelist Toby Kuhn in tolkalec Žiga Šercer. Septet štirih Slovencev, dveh Indijcev in Francoza. Gre za glasbenike izrednih izkušenj povezanih v novo glasbeno telo, ki deluje v vsem unikatno, to je edinstveno. Bend fuzira prepoznane melodije indijskega porekla, z balkanskimi in slovenskimi tradicionalnimi melodijami (najljubša tarča skupine pri tem je Makedonija), tu je izredna milozvočna in deviška avtorska Sayaa, ki jo je napisala Sabina Khan, za to priložnost odeta v tradicionalna indijska oblačila. Bend je slikovito in na moč pečatno uglasbil tudi nekatera dela Ferija Lainščka (Na koncu vsega, Ob bregu) ter Franceta Prešerna (Kam) ter jih prav tako predstavil na tem koncertu. Torej svojevrstni evro-azijski glasbeni spoj, je polnočutno prevzel ob izjemni uigranosti in medsebojnem zaznavanju. Vseskor sta prevzemala v prvi vrsti vso pozornost obe pevki, ki sta dobesedno zgodbi dveh posvem različnih svetov, neverjetnega dopolnjevanja v fascinantno celoto. Kar nima ena, ima druga in obratno. Nastop magnetnih vibracij, ki te v očarljivosti prikuje na sedež, v katerem odpluješ glasbeni edinstvenosti naravnost v nedrje in odstiraš prostranstva novega sveta. Obe pevki sta prezveli s plasmajem izrednih emocij, ki so spremljala odpete verze. Zlasti pretanjenosti, čutni podoživetosti. Prav to pristopanje je vzbujalo jedra valovanja razpoloženjskih stanj, ki so v prisotnem občinstvu prebujala plaz občutij, kakršna navadno preplašeno skrivamo, ko letimo skozi kruti vsakdan. Ta integrirani moment pozitivno veseljaškega pridiganja, ki ga je vnašalo večno radostno srce Sabine Khan, je prvi in osnovni magnet, vseh posebnosti projekta Zamee. Izreden nastop, ki ga zlepa ne pozabiš. Upajmo da projekt nadaljuje s koncerti ter ustvarjanjem nove glasbe tudi v prihodnje. Dogodek je popestrila tudi torta, ki jo je za rojstni dan po koncertu prejel Matija Solce ter si ob tem s plišastim medvedkom privoščil nekaj lutkovnega špas teatra.
na vrh