Edge Of Sins so slovenski heavy metalci, ki so nabrani z idrijskih, ljubljanskih in novomeških vetrov, skupaj pa vadijo v Cerknem! Bend deluje od leta 2012, vendar pa je do stabilnosti, ki jo je dosegel leta 2016 oziroma v času nastajanja prvenca, prešel v razmeroma kratkem času skozi serijo rokad v postavi. Leta 2015 je pričel s kreiranjem svojega studijskega prvenca, ki je izšel v lanskem avgustu, bend pa mu je dodelil naslov »My Escape«.
Tolmin. V tretji dekadi marca 2017! Ob deseti uri zvečer. Prezeblo, otrplo, če ne kar "omrtvičeno" mesto in ne ravno pravšnji zgled za prestolnico Severne Primorske. Živahni sta le dve prizorišči. No, vsaj navidez in uho. Kovačija ter hotelska gostilna nad MINK-om. "Zakaj se vsi ti ljudje ne prestavijo v MINK?", me je žrlo. Okej, šege in navade Tolmincev ostajajo zame zaenkrat še vedno absolutna enigma. Vsaj še uro in dvajset minut je bilo treba čakati, da se je v klubu nabralo vsaj dvajset ljudi (raje manj) in je bend, krepko preko enajste zvečer, le stopil na oder ter pričel predstavljati svoj studijski prvenec.
Postavo Edge Of Sins zastopata brata Hadalin. To sta kitarist Blaž, ki skrbi tudi za kontrastno vokalno grčanje in bobnar Nejc. V postavi se jim pridružujejo še basist Anže Javoršek in pevec Matic Pavlin ter nova pridobitev na drugi kitari, to je Mile Vrbica, ki je v začetku letošnjega leta v postavi skupine zamenjal Jureta Flandra.
Bend je po pričakovanju izvedel material albuma »My Escape«, pri čemer so fantje v izvedbi silno sledili replikaciji tistega kar nosijo zvočni zapisi na albumu. Zvok na prizorišču nadvse soliden z izjemo vokala, ki je bil v miksu zvočne slike potisnjen nekoliko preveč v ozadje, zato večkrat ni prihajal do pravega izraza.
Pri Edge Of Sins godi to, da skupina ne prenaša kiča, ne lišpa. Prav tako ni prisotnih aranžmajev na klaviaturah, v slogu pa se naslanjajo na starošolsko izročilo heavy metala, kjer marsikateri riff opomni na zgledovanje po Iron Maiden (npr. izvrsten uvodni riff v skladbi Dying...). Prodornost in grmečo polnost zvoka dosegajo Edge Of Sins z nižjo uglasitvijo, je pa njihovo izrazoslovje izrazito mračno, čeprav vnašajo trenutki harmoničnih pasaž moment epskosti in bombastike. Vendar je poudarjena nota temačnosti vsemu temu močna protiutež. Tudi zavoljo barvnih specifik vokalista Matica, ki se s sicer čistim in melodičnim vokalom, zadržuje pretežno v srednjih tonalitetah.
Tega večera so Edge Of Sins v klavrno obiskanem MINK-u, ki pa po novem obljublja v iztekih tedna redni koncertni program, izvlekli optimalni nastop. Za kaj več, bi moralo biti v klubu več ljudi. Bend je korektno nastopil in v takšni maniri tudi korektno predstavil svoj studijski prvenec, ki mimogrede nosi koncept. Se pa čuti, da je bend na začetkih, da potrebuje čim več nastopov, da utrdi samozavest in da razvije večji dinamični izkoristek nastopov, zlasti v kreaciji špas teatra. Člani delujejo za enkrat na odru dokaj statično, vsekakor pa bo pri tem več, kot dobrodošla prilagoditev studijskih izvirnikov »za njihovo izvedbeno rabo na koncertih«. Kaj to pomeni? Nadgradnja izvirnikov skladb z integracijo podaljšanih izhodov, saj fantje v želji po realizaciji verzije, ki bo sledila v največji možni meri izvirniku, zaključujejo skladbe (nehote) »odsekano«, »nenadno«. Ko poslušaš album in slediš konceptualnemu razvoju le tega, je zadeva povsem kredibilna, v oziru koncerta, pa je vsa zadeva lahko dvorezna. Zato vibracija odrskega nastopa za enkrat še ne razvija tistega pravega učinka. A bodo nadgradnjo prinesle seveda izkušnje.
Vem, da sem odvečno zafilozofiral in iščem iglo v senu, zato končujem tokratne oglašanje iz Tolmina s sledečim spoznanjem. Fantom je treba čestitati za osredotočenost, zavzetost, marljivost in kljubovanje. Nad vsem tem za enormno mero izkazane volje, s katero so uspešno prebrodili dejstvo nastopanja pred skoraj praznim klubom, ki je tako v realizaciji dostavil želeni optimum, suverenost in absolutno kredibilnost. Edge Of Sins je torej skupina, katere razvoj bo zagotovo vredno budno spremljati tudi v prihodnje.
na vrh